Od bralca smo prejeli pretresljivo pismo v katerem je opisal zgodbo o slovesu od babice, za katerega menimo, da je moralno sporno. Zato smo se odločili, da za mnenje vprašamo zastopnico človekovih pravic Vlasto Cafnik. Hkrati smo pisali tudi Univerzitetnemu kliničnemu centeru Maribor.
Zanimalo nas je namreč, kakšen je postopek na oddelkih UKC po smrti pacienta, saj težave zaradi zasedenosti prostorov v UKC niso novost. Posledično ne morejo zagotoviti dostojnega poslovila svojcev od pokojnega. Bralec sicer trdi, da je njegova babica ostala po smrti v sobi z ostalimi pacienti, brez njihove vednosti, in se je moral od nje posloviti zraven neznancev, celo brez zavese, ki bi lahko dala vsaj malo zasebnosti. Ko je vprašal zakaj ni bil omogočen posebej prostor, so mu odgovorili, da zaradi prostorske stiske.
Naš bralec je menja, da so bile kršene nekatere njegove in pravice ostalih pacientov:
- Pravica do varstva zasebnosti – saj mu ni bilo omogočeno, da se dostojno poslovi.
- Pravica do obveščenosti – saj sostanovalci naj nebi bili obveščeni o smrti sostanovalke
- Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe – saj so pacienti za določen čas sobivali s pokojno osebo.
Lahko govorimo o kršitvi zasebnosti in varnosti
Najprej smo prejeli odgovor od zastopnice pacientovih pravic. Omenja, da “Zakon o pacientovih pravicah v 13. poglavju govori o pravici do varstva zasebnosti pri zdravstveni obravnavi pacienta. In v navedenem primeru lahko govorimo o kršitvi zasebnosti svojcu pokojnega, ki se ni mogel primerno posloviti od svojca. Zdravstveno osebje bi v tem primeru, zaradi pietete, moralo urediti zasebnost poslovitve vsaj z zagrnitvijo postelje pokojnika.”
Nadaljuje, da “navedeni zakon v 20. členu določa o pravici pacienta do obveščenosti in pojasnilni dolžnosti pri zdravstveni obravnavi, pri kateri ima pacient pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja obveščen o svojem zdravstvenem stanju, poteku zdravljenja ipd. Pravice do obveščenosti se nanašajo na obveščenost in pojasnila zdravnika med potekom zdravljenja, zaradi soodločanja o zdravljenju. Zato ne moremo govoriti o kršitvi pravice do obveščenosti drugih pacientov v bolniški sobi, ker niso bili obveščeni o stanju pacienta. Vsekakor pa bi osebje že zaradi odnosa do drugih pacientov in pietete do pokojnika bilo dolžno pokojnika ločiti z ustrezno zaveso in obzirno obvestiti druge paciente o dogodku.”
Doda tudi, da “navedeni zakon v 11. členu določa, da ima pacient pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino. Pravica do varne zdravstvene obravnave je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi z zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami varnosti bivanja in zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki bi v navedenem primeru lahko bila kršena ostalim pacientom v bolniški sobi, zaradi stresne situacije, ker niso bili primerno obveščeni o smrti pacienta in so sodoživljali stiske svojca, kar bi pri katerem od pacientov lahko imelo posledice na poslabšanje zdravstvenega stanja.” Vsekakor je neprimerno in nepietetno, da pacienti po sporočilu bralca v bolniški sobi niso bili obveščeni o smrti pacienta in o tem, da bo zaradi pomanjkanja prostora ostal dalj časa v bolniški sobi. Morali bi zagotoviti, da se pokojnika z ustrezno zagrnitvijo postelje ločili od ostalih pacientov v bolniški sobi.
Po mnenju UKC Maribor niso kršili nobene pravice
Po nekoliko čakanja smo prejeli odgovore tudi iz UKC Maribor kjer menijo, da Pravica do varstva zasebnosti v omenjenem primeru ni bila kršena, saj se v UKC poslovitev od pokoljnika vrši v bolniški sobi. Razložijo, da “pokojnika, ob potrditvi smrti ne selimo iz bolniške sobe v ločen prostor. Enoposteljnih bolniških sob v UKC Maribor nimamo. Pokojnikovo okolico ob tem zastremo z nameščeno zaveso oziroma paravanom ali ogradimo s stojalom, ki zastre poglede ostalim pacientom v bolniški sobi. Paciente, ki so hospitalizirani v isti bolniški sobi, o smrti pacienta obvestimo. V kolikor je prosta bolniška soba pokojnika prestavimo v omenjeno bolniško sobo.”
Pacienti, ki v času hospitalizacije sobivajo v bolniški sobi, bi naj bili o smrti pacienta vedno obveščeni, kar pa se ne sklada s sporočilom bralca. Možnost obstaja, da se je to na oddeleku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk zgodilo le enkrat, kar pa se zopet ne sklada s komentarjem gospe Cafnik, ki je do sedaj že prejela podobne pritožbe. To se torej ni zgodilo prvič. Hkrati doda, da se svojci včasih sploh ne morejo posloviti od pokojnika.
Istočasno z UKC Maribor sporočajo, da “samo sobivanje pacientov s pokojnikom ne vpliva na kakovost in varnost zdravstvene oskrbe, primernost obravnave pa vselej poskušamo zagotoviti v kolikor imamo za to prosto bolniško sobo, kamor pokojnika prestavimo za čas do odvoza pokojnika na Oddelek za patologijo.”
Zanimalo nas je tudi, ali UKC Maribor ne zagotavlja prostora za pokojne paciente, kot to zagotovi Splošna bolnišnica Ptuj, kjer imajo za to namenjene manjše vežice znotraj oddelkov. Odgovorili so nam, da vežic znotraj posameznih oddelkov in v celotnem UKC Maribor nimajo: »imamo pa za svojce, skrbnike pacientov in zaposlene kapelo, kjer je možno izvesti molitev za pokojnika.«
Vprašanje ostaja ali je tovrstni sloves res moralno sporen in ali bo UKC v prihodnje svojcem le omogočil dostojni sloves od pokojnikov.
Informacije o vzroku smrti so na voljo svojcem vsak dan, po predhodnem dogovoru z zdravnikom, ki je opravil obdukcijo. To velja le za pokojnike, ki so umrli izven UKC MB. Za pokojnike, ki so umrli v bolnišnici, pa so dolžni dati informacije svojcem zdravniki z oddelka, na katerem se je pokojni zdravil. Tako je zapisano tudi na spletni strani Oddelka za patologijo UKC Maribor pod razdelkom Za svojce.
