DNEVNA: Mariborski organizatorji o razlogih za upad glasbene scene

V pogovoru z nekaterimi znanimi mariborskimi organizatorji smo raziskali, zakaj se zdi, da je mariborska glasbena scena v upadu. Razpravljali smo o financiranju dogodkov, spremenjenih navadah občinstva in strategijah, ki bi lahko pripomogle k oživitvi mesta.

Glavni izziv je denar

Gotovo se zdi, da je največji problem organizacije dogodkov v Mariboru denar. Finančni izziv je velik, še posebej, ko so visoki stroški, honorarji izvajalcev in dajatve. Zdi se, da vstopnine niso dovolj, da bi pokrile vse stroške, kar pa organizatorje postavlja pred ogromni riziko. “Stroški organizacije posameznega dogodka so astronomski. Od honorarjev skupin do vseh teh spremljevalnih služb, kot so varnostniki, reševalci, v končni fazi tudi smeti, vse nanese na tako cifro, da organizator enostavno, če želi pokrit dogodek in nekaj zaslužit, kar je verjetno cilj, mora narediti zelo visoke vstopnine. Vstopnine so šle iz 2019 za več kot 60 odstotkov gor. Kupna moč mislim, da je na Štajerskem ostala enaka, medtem ko so vstopnine zdaj zelo drage,” so nam zaupali na Štuku.

Prenasičenost trga

Poleg finančnih težav so nas organizatorji opozorili, da je trg prenasičen z dogodki, kar vodi do razpršenosti občinstva. Z več kot petnajstimi koncerti iste zvrsti v okolici, je težko pričakovati, da bodo vse dvorane napolnjene. Med pogovori pridemo do skupnega mnenja – kvantiteto bi morala zamenjati kvaliteta. Tudi pri tej točki pa ne smemo zanemariti finančnega vidika. To je poudaril tudi Mitja Špes, ki je med drugim organizator zelo priljubljenega Street Food Marketa in Operne noči. “Se pa verjetno kdo tudi odloča med dogodki. Če ima 3-4 možnosti, ki so plačljive, se bo mogoče raje udeležil kakšnega brezplačnega dogodka.”

Street Food Market

Konkurenca drugih mest

Špes se je dotaknil še ene pomembne teme – tuje konkurence in potrebne infrastrukture. Za privabljanje vrhunskih izvajalcev je potrebna infrastruktura, ki je v Mariboru zagotovo manj razvita kot v kakšnih drugih mestih. “Da v Maribor pripeljemo nekoga v višjem rangu, je najprej potrebna omogočena infrastruktura, potem lokalna prepoznavnost vseh subjektov v lokalnem okolju iz infrastrukturnega kota, iz logističnega in turističnega vidika in pa na koncu koncev tudi organizacijski riziko. Jaz verjamem, da se mesto Pula, na primer, dobro zaveda investicij v take koncerte v njihovi areni. S tem mislim iz turističnega vidika namestitev, gospodarsko porabo in turistične takse. Vedno pravimo, da je en “kulturni evro” posledica petih evrov v okolju,” nam je zaupal.

Glede na potencial, ki ga ima Maribor v turizmu, bi se lahko tudi ta priložnost mogoče v prihodnosti bolje izkoristila. Mesto ima številne atrakcije, ki bi lahko dodatno privabile obiskovalce. Sodelovalo pa bi se lahko tudi z lokalnimi restavracijami in gostinskimi ponudniki, da bi se ustvarila celostna izkušnja za domače in tuje obiskovalce.

Nove strategije

Vsi sogovorniki so poudarili, da so organizatorji enostavno prisiljeni biti iznajdljivi. Njihova strategija vključuje promocijo dogodkov skozi vso leto, občasne brezplačne dogodke in butične/tematske prireditve. “Trudim se z raznoraznimi nastopajočimi, ki so tudi komercialno zanimivi,” nam je povedal Stojan Auer, ki bo naslednji mesec celo poskušal poustvariti legendarno oddajo Poglej in zadeni. Mitja Špes pa nam je zaupal, da si za vsak dogodek vzamejo ogromno časa in pri pripravah ne hitijo: “Pri nas je vsak dogodek nek projekt. Večmesečno delo, ki se ga aktivno lotimo. V smislu organizacije, tudi oglaševanja in s tematiko vsebin. Prvo kot prvo, vedno spremljamo neke trende dogodkov, ki so tako s strani kulinarike, kulture, športa in se ne vključujemo samo zadnji trenutek, ampak res celo leto nagovarjamo ljudi k obisku. Poleg tega pa moram poudariti, da so vsi naši dogodki brezplačni.”

Sogovorniki vidijo delno rešitev, med drugim, v organizaciji butičnih dogodkov. To so manjši, a bolj ciljno usmerjeni dogodki, ki s časoma privabijo bolj zvesto občinstvo. S tem ponujajo edinstvene izkušnje in tematike, ki se razlikujejo od množice komercialnih prireditev. Organizatorji vidijo potencial v teh dogodkih predvsem zato, ker lahko privabijo občinstvo, ki išče nekaj ekskluzivnega in drugačnega.

Vpliv mlajše generacije

Pomembno vlogo pri spremembah v glasbeni sceni so igrala tudi socialna omrežja. Miroslav Sarkičevič, direktor Štuka, je izpostavil, da se mladi zdaj zabavajo na nove načine, ki vključujejo druženje prek digitalnih medijev. Druženje v živo ni več tako nujno, kot je bilo na primer v preteklosti. To pa je spremenilo način, kako mladi dojemajo razne dogodke in posledično kako se odločajo preživljati svoj prosti čas. Je pa tudi nekaj posebej izpostavil: “Treba je poudarit, da je Štuk vseeno v študentskem naselju. To pomeni, da se v tej okolici vedno gibljejo mladi, ki tudi pridejo na kakšne dogodke. Mi, kot ekipa, ravno zaradi tega ne čutimo nekega drastičnega upada.” Medtem pa nam je Stojan Auer povedal, kakšna je situacija na drugi strani mesta. “Mariborčani so prej včasih ogromno hodili na velike koncerte ali se družili. Maribor je slovel po tem, da so tudi ljudje radi zahajali v gostilne po celem mestu in se skupaj veselili. Spomnimo se teh dni, jesenskih, ko smo imeli sejem Vesela jesen, popevko Vesela jesen. Zdaj pa tega ni več nič. Ob petkih in sobotah je mesto praktično prazno. Navade ljudi so postale, še posebej po koroni povsem drugačne.”

Optimistični pogled na prihodnost

Kljub temu da se Maribor sooča s številnimi izzivi na področju organizacije dogodkov, pa naši organizatorji vendarle ostajajo optimistični. Iščejo nove načine, kako oživeti mesto, spreminjajo strategije, upoštevajo potrebo po infrastrukturi in se trudijo ohranjati to bogato kulturno dediščino mesta. Kljub konkurenci drugih mest in spremenjenim navadam mlajšega občinstva ostaja upanje, da se bo mariborska glasbena scena vrnila v svoj nekdanji sijaj. Auer je med drugim poudaril: “Jaz bi si želel, da bi ljudje prišli. Da bi Maribor bil spet to, kar je bil nekoč.”