Pretekli teden smo se o delovanju in aktivnostih pogovarjali s predstavniki Mestne četrti Koroška vrata, ki so nas seznanili, s problematiko izvajanja projektov v njihovi četrti. Tokrat smo preverili, kateri projekti in aktivnosti se izvajajo v Krajevni skupnosti Pekre in kako zadovoljni ali pa bolje rečeno nezadovoljni so s sodelovanjem Mestne občine Maribor. V Krajevni skupnosti med večje projekte, ki so se izvajali v zadnjih mesecih, vsekakor šteje izgradnja kanalizacije v nekaterih predelih, kjer je do sedaj še ni bilo. Sredstva za to izgradnjo so bila v veliki večini pridobljena na evropskih razpisih. Kot nam pove predsednik Sveta skupnosti dr. Gregor Antoličič, pa bi bile nujno potrebne nekatere druge investicije, za katere pa trenutno občina nima posluha.
”Majhno drevesce simbolno kaže na ignoranco občine”
Med izjemno pereče zadeve sodi energetska obnova Doma kulture Pekre, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom krajanov leta 1953, kjer je tudi sedež skupnosti. V dvorani domače Kulturno društvo Pekre-Limbuš redno prireja gledališke igre, ki jih režira Tone Partljič. Hkrati v dvorani vsako leto poteka tudi Festival komedije, ki ga organizira Turistično-kulturno društvo Pekre. Vodstvo občine je sicer obljubljalo, da se bo obnova pričela letos takoj po sprejetju proračuna – v katerem je bila celo predvidena posebna postavka, vendar so bila nato sredstva premeščena drugam, ”fasada” pa prestavljena na prihodnje leto.
Foto: Dr. Gregor Antoličič
”Da pri prošnjah po obnovi Doma kulture ne gre za nabiranje političnih točk aktualnega vodstva KS mislim, da nazorno prikazuje zgornja fotografija. Na njej vidite majhno drevesce, ki je pričelo rasti iz strehe pred glavnim vhodom v dvorano Kulturnega doma. Razpokana streha in odpadajoči omet predstavljata nevarnost za vse obiskovalce. Vsak obiskovalec torej vstopa v dvorano v nevarnosti, da mu bo kaj padlo po glavi,” težavo opiše dr. Antoličič.
Majhno drevesce tako simbolno kaže na ignoranco občine pri prepotrebnih vlaganjih v ”občinske” stavbe. Vsakemu krajanu oziroma obiskovalcu predstav pa drevesce ravno ne dela reklame občini, ki veliko vlaga v center mesta, na ”periferijo” pa pozablja, kljub temu da je aktualni župan v predvolilnih bojih obljubljal ravno nasprotno.
Kot pri večini večjih projektov tudi pri projektih, ki se izvajajo na tem območju prihaja do zamud, kar krajane seveda precej jezi, sploh takrat, ko je zaradi sanacij cest, izgradnje kanalizacije več tednov ali celo mesecev onemogočen oziroma otežen dostop do njihovih hiš. Naš sogovornik pri tem izpostavi, da občina projekte pogosto vodi mimo KS, ki pa vseeno razmere na terenu najbolje pozna in lahko na tej podlagi predlaga rešitve. ”Tudi nekateri občinski uslužbenci, ki pripravljajo in vodijo projekte na predloge s strani KS gledajo skeptično, v smislu spet nekaj tečnarijo.”
So Krajevne skupnosti izgubile svoj vpliv?
Na vprašanje kako ažurne so javne službe pri reševanju prijav in pritožb občanov dr. Antoličič odgovarja, da je to odvisno od primera do primera. Včasih odgovore in rešitve dobijo takoj, pogosto pa odgovora sploh ni. Po mnenju sogovornika so tako Krajevne skupnosti v primerjavi s časom izpred tridesetih let izgubile svoj vpliv, čeprav med krajani, predvsem med starejšimi, velja prepričanje, da se lahko obrnejo na predstavnike skupnosti, od kjer gre njihova prijava na Mestno občino in zadeve se uredijo takoj. ”Včasih je res tako ampak pogosto pa žal ne. Na tej podlagi bi občina morala v kratkem času natančneje določiti vpliv predvsem pa mesto Krajevnih skupnosti. Predsedniki ali predsednice Krajevnih skupnosti in Mestnih četrti bi morali imet v strukturi MOM večji vpliv, nenazadnje so vsi izvoljeni s strani krajanov in če si pogledate rezultate volitev pogosto dobijo precej več glasov kot kak mestni svetnik. Pa tukaj ne gre za neko nečimrnost posameznika. Če predsednik ali predsednica kliče nekega uslužbence občine v neki zadevi, bi morali bit drugačne obravnavani kot ”Janez Novak”. Prepogosto pa je ”poslušnost” občinskih uslužbencev odvisna od tega kako tečno oziroma vztrajno je vodstvo Krajevnih skupnosti ali Mestnih Četrti. To vsekakor ni prav.”
Nekatere ceste že leta na prvem mestu prioritet
Sodelovanje Krajevne skupnosti z MOM je navidezno dobro, a kaj ko se obljubljenega pogosto ne držijo. ”Tako župan kot uslužbenci MOM na skupnih srečanjih veliko obljubljajo, realnost pa je nato precej drugačna. Velikokrat imamo na tej podlagi občutek, da se na občini nekaj obljubi, da se človeka na ta način odpravi, nato pa zadeve stojijo oziroma se ne premaknejo.”
Kot primer sogovornik navede obnovo cest. Občina je v pripravi ”masterplana” za obnovo cest prosila Krajevne skupnosti in Mestne četrti, da pripravijo prioritete obnove cest in druge infrastrukture. ”V naši KS se je komisija za komunalo lotila izjemno natančnega pregleda stanja in pripravila več strani dolg elaborat poln prioritet in natančnih razlag zakaj na primer posamezne ceste sodijo med prioritete. Ob pripravi tega elaborata pa smo kaj hitro ugotovili, da so tudi naši predhodniki iste ceste vedno znova označevali kot ”prioritetne”, ”najbolj potrebne obnove” itd. To torej pomeni, da je občina pri odpravljanju prioritet izjemno slaba oziroma počasna, če so nekatere ceste že deset ali petnajst let na prvem mestu med prioritetami,” še zaključi predsednik.
Z vprašanji, ki se vežejo na težave Krajevne Skupnosti Pekre, smo se obrnili na Mestno občino Maribor. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
