V začetku poletja, ko je visoka nepokošena trava ”krasila” skoraj vsak del mesta, je Javni holding Maribor neurejenost pojasnjeval z akcijo pozne košnje. ”Košnje nekaterih javnih zelenih površin bodo opravljene nekoliko kasneje, ker želimo, da mesto Maribor postane prijazno do čebelic, čmrljev in drugih opraševalcev. Takšne zelene lokacije v mestu bodo dodatno opremljene z informativnimi tablami, ki so bile oblikovane v Skupni službi varstva okolja MOM in bodo označevale trate, ki so še posebej slastna paša za opraševalce,” so takrat zapisali na svoji spletni strani. Akcija je bila seveda dobro sprejeta, saj je bil namen dejansko vreden pohvale. Po dobrih dveh mesecih pa so mnogi prepričani, da so čebele svoje že opravile in da za visoko travo, plevel in nasploh neurejenost mesta ni več izgovora.
Kje tiči razlog za neurejenost mesta?
Na Mestno občino Maribor smo se tako obrnili z vprašanji, zakaj so deli mesta še vedno neurejeni. Kot nam pojasnijo, razlog tiči v obilnem deževju, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih. ”V letošnjem letu je izredno bujna vegetacija zaradi nenehnega dežja, posledično je tudi vzdrževanje oteženo, posamezna dela pa nam ustavljajo tudi neurja, ki jih je bilo v letošnjem letu kar nekaj.” Urejenost mesta, zelenic in drugo je v domeni Urada za komunalo, promet in prostor, dela izvaja koncesionar javno podjetje Nigrad. Trenutno na obcestnih zelenicah opravljajo samo nujna in neodložljiva dela v skladu z naročenim in v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, pri tem pa so pokoristili 90 odstotkov le-teh.
Da bi se razlog za neurejenost lahko skrival v pomanjkanju kadrov, v občini zanikajo in dodajo, da je edini razlog močno deževje, ki je zamaknilo opravljanje rednih nalog. Na očitke, da občina veliko več vlaga v urejenost centra, na okoliška območja pa pozablja, odgovarjajo, da se s tem ne morejo strinjati. ”Trudimo se zagotavljati urejenost celotnega območja Mestne občine Maribor, je pa dejstvo, da je območje Mestne občine Maribor zelo razpotegnjeno in kot že zgoraj navedeno, je letošnje leto polno ekstremnih dogodkov, kar zahteva interventne posege in s tem potisne na stran redno del. Redno delo je potem opravljeno z zamikom, kar pripomore k slabi volji občanov,” še dodajo.
Neobrezana drevesa in grmičevje
Visoka trava, plevel, katastrofalno stanje cest in kolesarskih poti … Mnogi so mnenja, da se taka neurejenost Maribora resnično ne spodobi za drugo največje mesto v Sloveniji. ”Prej spominja na kakšno odročno vas v Bosni,” so ostri nekateri meščani. V uredništvu smo tako z družbenih omrežji, platforme Izboljšajmo Maribor in iz pritožb, ki smo jih prejeli neposredno, izbrali nekaj in o ureditvi le-teh povprašali občino.
Občanka Suzana K. je preko platforme Izboljšajmo Maribor podala pritožbo glede rastlinja, ki prerašča ograjo in sili na pločnik. ”Na Radvanjski cesti ob Pekrskem potoku je že mesece zaraščen pločnik. Ljudje se tako križajo s kolesarji. Ovira prav tako predstavlja težavo za vozičke,” je zapisala. Občina pa odgovarja: ”Glede omenjene ureditve smo zadevo že preverjali, tukaj dejansko grmičevje izrašča iz brežin potoka. Zadevo bomo uredili v najkrajšem možnem času.”
Konkretnega odgovora o tem, kdaj bo na vrsto prišla ureditev, v občini ne podajo. Že pred mesecem dni smo se na njih obrnili s podobnimi vprašanji, saj tudi na odseku Ruške ceste grmičevje sili na pločnik. Tudi pri tem smo z občine dobili kratek in jedrnat odgovor, da bodo za ureditev naročili ustrezne obreze.
O dotrajani kolesarski stezi ob Kardeljevi cesti, kjer se je stanje v zadnjem letu le še poslabšalo, opozori drugi uporabnik platforme Izboljšajmo Maribor. ”Ostri ostanki asfalta predstavljajo nevarnost za kolesa oziroma kolesarje, saj je zaradi omenjenega stanja večja verjetnost nastanka poškodb na gumah in posledično padcev. Kolesarji se tako umikajo temu delu kolesarske steze in kot alternativo uporabijo del pločnika, namenjenega pešcem. Ker je v popoldanskih urah na omenjenem odseku več pešcev in kolesarjev, občasno prihaja do srečanj, kjer je potrebno včasih “voziti slalom” do urejenega dela kolesarske steze,” zapiše v svoji pritožbi.
V poletnih mesecih še dodatno otežuje kolesarjenje neurejenost krošenj obcestnih dreves. Drevje marsikaterega drevesa sega tudi pol metra ali več na kolesarsko stezo, kar ponovno sili kolesarje, da se umikajo na del pločnika namenjenega pešcem. Z občine odgovarjajo, da preplastitev omenjene kolesarske poti ni v načrtih, ”se pa izvajajo dela na rednem vzdrževanju, da je zagotovljena varnost udeležencev v prometu”.
Ceste ponekod v izjemno slabem stanju
Pri pregledu občinskih cest verjetno ni potrebno posebej izpostavljati, da so ta ponekod v izjemno slabem stanju. To vemo vsi, ki se vsakodnevno vozimo po mestu. Med kritične sodi tudi izjemno prometna Koresova cesta, na kateri večkrat dnevno, predvsem ob koncu delovnika, ko se delavci z dela vračajo domov, prihaja do zastojev. Cesta, ki teče mimo dvorane Tabor, kjer so ob robu vozišča tudi parkirna mesta, ki še bolj otežijo prevoznost ceste, je pred nekaj leti dobila delno obnovo, vendar stanje še ni v celoti urejeno.
Težave pri tako imenovanih udarnih luknjah pa ne predstavljajo le morebitne poškodbe avtomobilov ali nesreče, temveč tudi zalivanje cest ob večjih nalivih, ki smo jih bili deležni v zadnjih tednih. Z vodo zapolnjene luknje še otežujejo prevoznost in predstavljajo veliko nevšečnosti tudi za pešce, ki se po pločnikih sprehajajo ob cesti. Na vprašanje, kdaj bo Koresova cesta deležna celovite obnove, občina odgovarja, da se stanja omenjenega cestišča zavedajo, zato je ta tudi v načrtih za petletno obdobje prenove cest na območju Mestne občine Maribor. A se glede na finančno stanje MOM trenutno izvajajo le najbolj nujna dela. ”Prenovo Koresove ulice bomo dali v plan proračuna za leto 2024. Načrtuje se preplastitev v dolžini približno 365 metrov in širini 6 metrov, kar je ocenjeno na okoli 135 tisoč evrov,” še dodajo.
Bi tudi vi radi opozorili na predel mesta, ki potrebuje ureditev? Svoje pritožbe in predloge nam lahko posredujete na e-naslov: [email protected]