Zadnji mesec so se v UKC Maribor ukvarjali predvsem z covid bolniki. Število ambulantnih obravnav se je ponekod zmanjšalo za več kot 60 odstotkov, število odpadlih operativnih posegov je še višje, teh je bilo tudi do 70 odstotkov manj.

Načrtujejo 10-odstotno povečanje obsega dela

Kot je dejal Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, imajo v planih, da bi v prihajajočih mesecih uvedli dodatno delo tudi v popoldanskih izmenah, razmišljajo tudi o delu v soboto. »Število zdravstvenih obravnav bomo povečevali glede na trenutno epidemiološko situacijo. V načrtu za prihodnji teden pa je približno 10-odstotno povečanje obsega dela,« je dodal. Po dobrem mesecu je položaj v UKC Maribor stabilen.

V urgentnem centru kar 1000 pregledov manj kot lani enak čas

Zanimalo, koliko obiska trenutno beležijo na urgenci in urgentnih ambulantah in kakšen je le-ta v primerjavi z istim obdobjem lani. Predstavljamo vam statistične podatke za mesec marec.

V marcu so v Urgentnem centru opravili 2436 prvih pregledov, kar je skoraj 1000 manj kot leto prej. V Internistični nujni pomoči 921, lani v istem obdobju 1553. V ORL urgentni ambulanti je bilo letos marca opravljenih 365 prvih pregledov, lani dvakrat več in sicer 737 pregledov.

V Nevrološki urgentni ambulanti je bilo letos marca opravljenih skupno 281 prvih pregledov, lani 100 več. V Urgentni ambulanti za infekcijske bolezni in vročinska stanja beležijo 227 urgentnih pregledov, v preteklem letu 380, v Dermatološki urgentni ambulanti 146, lani dobrih dvakrat več in sicer 308 ter v Ginekološki urgentni ambulanti 104 prvih pregledov letos in lani 140.

V Onkološki urgentni ambulanti so opravili 7 pregledov, enega več kot lani. v Pediatrični urgentni ambulanti 187, kar je precej manj kot lani, ko beležijo 446 pregledov. V Psihiatrični urgentni ambulanti so opravili 94 prvih pregledov, lani 157. V mariborski porodnišnici se je v marcu 2020 rodilo 128 otrok, lani 177.

Ljudje prihajajo z zamujenimi srčnimi infarkti

Na družabnih omrežjih je zaokrožil posnetek zdravnice Ane Debevc Prašnikar. Dejala je: »Že 6. aprila so v The New York Times zapisali, da je na urgencah 40 do 60 odstotkov manj infarktov, manj vnetij slepičev, žolčnikov, kar se ne da razložiti. Zelo lepo bi bilo, če bi bili razmišljali, da je zaradi manj stresa, a to ni res.« Raziskave namreč kažejo, da prihaja do več zamujenih stanj, saj si ljudje več ne upajo na urgenco. Kot pove sedaj pridejo z zamujenimi srčnimi infarkti. Beležijo tudi reanimacije ravno iz razloga, ker si ljudje niso upali priti na urgenco.

Raziskave namreč kažejo, da prihaja do več zamujenih stanj, saj si ljudje več ne upajo na urgenco. Kot pove sedaj pridejo z zamujenimi srčnimi infarkti. Beležijo tudi reanimacije ravno iz razloga, ker si ljudje niso upali priti na urgenco.

Ob tem je dodala, da jo ta situacija s koronavirusom dela nestrpno. V pričetku je bila takoj za, bistveno je pomagati, sodelovati in kolektivno pristopiti k problematiki, a kot poudarja te ukrepi dolgoročno ne pijejo vode. »V ambulanti kjer, so stvari zelo nujne za pacienta, ki pride k meni po tem, ko me je čakal šest mesecev. To je nujna stvar. Dostikrat so ti pacienti že »zamujeni« in potrebujejo nujno obravnavo. Rešujem možganske kapi, jih prepričujem, zdravim srčno popuščanje, urejam arterijske hipertenzije, ki so seda podivjale, ker so ljudje prestrašeni, še bolj anksiozni. Zaradi tega bi moralo bito več možganskih kapi in več srčnih infarktov.«

»Ta covid situacija je šla čez vse meje«

Petra poudarja, da je potrebno narediti pametnejše ukrepe in zavarovati ogroženo populacijo: »Dati popolno zaščitno opremo, ne samo infektologom in infekcijskim klinikam, ampak vsem. Obstajajo še druge bolezni, bolezni ki niso izginile, ljudje imajo še vedno možganske kapi. Ljudje bodo začeli umirati od vnetja slepiča in žolčnika, ker ne upajo na urgenco.« Meni, da se more sistem čimprej ponovno zagnati in sporoča vsem, ki imajo kakšne bolečine, predvsem v prsnem košu, da morejo takoj na urgenco, saj ima zamujen infarkt posledice do konca življenja.

»Dati popolno zaščitno opremo, ne samo infektologom in infekcijskim klinikam, ampak vsem. Obstajajo še druge bolezni, bolezni ki niso izginile, ljudje imajo še vedno možganske kapi. Ljudje bodo začeli umirati od vnetja slepiča in žolčnika, ker ne upajo na urgenco.«

»Možganska kap se ne bo razrešila sama. Ljudje prihajajo zaradi seps, pri septičnem šoku je 50 procentna možnost preživetja še dobra prognoza.«

Preglednica ukrepov, ki so bili zaradi koronavirusa sprejeti v UKC Maribor

Prvi primer zabeležen 5. marca

Že konec februarja so v UKC Maribor pripravili trostopenjski načrt ravnanja ob primeru okužbe. Prvi primer koronavirusa v Mariboru je bil zabeležen 5. marca.

Prvi okuženi je bil 32-letnik sicer zaposlen v UKC Maribor. Tedaj so aktivirali prvo fazo ukrepov. Nekaj dni prej so prepovedali obiske, kasneje tudi parkiranje na območju UKC Maribor.

9. marca so prepovedali organizacije in strokovna srečanja, ter med drugim prepovedali koriščenje dopustov s strani zaposlenih.

Zmanjšali število operativnih posegov

10. marca so na področju celotnega UKC Maribor sprejeli ukrep prepovedi osebnega naročanja na zdravstvene storitve. Dva dni kasneje, so zmanjšali število operativnih posegov, ter terapevtsko diagnostičnih postopkov. in število nenujnih ambulantnih obravnav. Vsi pacienti, ki so bili naročeni na prvi specialistični pregled s stopnjo nujnosti 3 (redno) in na redne nenujne kontrolne specialistične preglede, so morali ostati doma. »O novem datumu ambulantne obravnave bodo obveščeni takoj ko bo to mogoče,« so tedaj dejali.

Ukinili nenujni kirurški program, izvajanje le urgentnih posegov

13. marca so v celoti ukinili nenujni kirurški program, izvajali so le urgentne kirurški posegi in kirurški posegi pri karcinomskih pacientih. V celoti so ukinili vse neurgentne in terapevtske postopke za ambulantne paciente. »Izvajajo se le diagnostični in terapevtski postopki pri pacientih napotenih v UKC Maribor, s stopnjo nujnosti »nujno (1),« so sporočili.

V UKC Maribor so se odločili, da vzpostavijo telefonsko številko, ki je namenjena vprašanjem v zvezi boleznijo COVID-19 katere povzročitelj je koronavirus – SARS-CoV-2. Telefonska številka 031/653 929 je dosegljiva vsaki dan med 7. in 22. uro.

Za potrebe zdravljenja pacientov so izpraznili celotno stavbo Klinike za ginekologijo, ki se je preselila v 9. in 10. etažo Klinike za kirurgijo. Preklicali so tudi izvajanje programa DORA in SVIT. Prav tako so v porodnišnici prepovedali prisotnost partnerja ali druge osebe pri porodu. Sprejeli so tudi dodatne varnostne ukrepe, med drugim spremenili dostop do čakalnice Oddelka za laboratorijsko diagnostiko. Spremembe so bile izvedene tudi na številnih drugih oddelkih. Med drugim so uredili novo lokacijo za odvzem krvi krvodajalcem. Ta se odvila na Srednji zdravstveni šoli Maribor.

19. marca so prvega bolnika intubirali. Sicer sta bila skupno na intenzivni negi dva pacienta. Na pomoč so priskočili tudi zasebni zdravniki. Od 23. marca se lahko tako nanje obrnejo bolniki s kroničnimi boleznimi, ki ne potrebujejo nujne obravnave, a potrebujejo zdravniški nasvet.

27. marca so zabeležili prvi “vdor” okuženega pacienta v belo – “varno” območje. Bolnik je bil namreč sprva negativen na testu za koronavirus, nameščen je bil na oddelku internistične intenzivne nege, kjer k sreči, ni imel stikov z drugimi bolniki.

Aktivirali fazo 5.

30. marca so aktivirali fazo 5. S tem dnem so pričele delovati le dežurne službe, ustavilo se je delovanje vseh ambulant, razen urgentnih. Prav tako, se je ustavil ves operativni program, razen nujnih operacij, vključno s karcinomskimi operacijami in vsa diagnostika. Ambulantno delo se je pričelo izvajati v obliki telefonskih konzulacij.

2. aprila so zabeležili prvo smrtno žrtev, dan kasneje še drugo. Prva oseba, ki je umrla, je bila pripeljana iz doma starostnikov, naslednji dan pa oseba, ki je bila že dlje časa v intenzivni enoti. Trenutno beležijo tri smrtne žrtve, zadnja oseba je umrla 16. aprila.

6. aprila so sprostili ukrepe

Od 6. aprila so ponovno uvedli fazo 4. Ta je ponovno vključila obravnavo vseh urgentnih stanj, karcinomskih bolnikov in paciente, ki potrebujejo neurgetno, vendar nujno zdravniško obravnavo. Redne ambulante še vedno ne obratujejo.  Faza 5. je sicer za nekatere oddelke še vedno ostala, a razlika med urgentnim stanjem in stanjem “nujno”, pri katerem je potrebno pacienta obravnavati v 24 urah, je precej majhna, saj je lahko življenje hitro ogroženo.

Postopno bodo pričeli z izvajanjem nenujnih zdravstvenih storitev

16. aprila so v UKC Maribor poudarili, da bo ob napovedi vnovičnega izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev v bolnišnicah le to izvedeno postopno. Povedali so, da bodo prehodi potekali glede na trenutne situacije in prostorske ter kadrovske zmožnosti. Kot poroča STA so ponovili, da bo a prehod težji v bolnišnicah, kjer so hospitalizirani pacienti s covidom-19, kot pa v ostalih bolnišnicah, kjer teh pacientov nimajo. »UKC Maribor je covid bolnišnica in ravna točno tako, kot je povedala vodja strokovne komisije pri vladi. Se pravi postopoma odpiranje ambulant in obravnava pacientov ter ovrednotenje njihovega zdravstvenega stanja.«

Zagotoviti želijo pretočnost bolnikov

Na ministrstvu za zdravje so se odločili za ponovno in postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja, da se razbremeni izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zagotovi pretočnost bolnikov iz primarne na sekundarno raven ter čim prej zagotovi zdravstveno obravnavo tudi drugim bolnikom, če bi opustitev zdravstvenih storitev lahko vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja bolnika. Poleg tega pa poskušajo s spremembo odloka zmanjšati tudi učinek sprejetih ukrepov na podaljševanje čakalnih dob.

Vnovična uvedba dejavnosti, kot so ambulantna specialistka in diagnostika, rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja, bo veljala le za bolnike, “ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal in pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja”.