Mlada ekološko osveščena umetnica Rebeka Drumlič je aktivna prostovoljka v kotičku ponovne uporabe na Mali tržnici, kjer skrbno pospravlja prinešene stvari in čisti prostor. V kotičku se tedensko zbere in izmenja tudi do 500 kilogramov tekstila in obutve, igrač, knjig, predmetov za gospodinjstvo in opreme za otroke, kar zahteva dnevno vsaj šest ur prostovoljnega dela. Kot skrbna, skromna in ekološka mladenka v vsaki stvari vidi potencial za ponovno uporabo.
Zato je zbirala odpadni tekstil in ga postavila v umetniško inštalacijo, da tako na svoj način opozori na preveliko potrošništvo in preveč odpadkov ter tako poziva k premišljeni nabavi, ponovni uporabi ter predelavi predmetov in materialov. Inštalacije bo Rebeka menjevala in razstavljala na Mali tržnici do konca avgusta, njihova podoba pa je odvisna od prinešenega odpadnega tekstila. Razstava se imenuje Umetnost na vrvici.
Že od malega slika
Stara je 24 let in trenutno opravlja priložnostna dela. “Po izobrazbi sem turistični tehnik, ampak me bolj veseli umetniško delo ali pa fotografija. Že od malih nog dosti ustvarjam, že babica je dosti ustvarjala, ukvarjala se je s slikanjem, predvsem s slikanjem na steklo. Dosti se je ukvarjala z mano in me spodbujala k umetnosti, tako da odkar vem zase, vedno nekaj rišem. Po koncu srednje šole, ko sem šla na fakulteto in medijskih komunikacij nato nisem končala, se mi je zbudila ljubezen še do fotografije.”
Nato je našla trgovino Zeleno japko in kotiček ponovne uporabe, ki ji je takoj prirasel k srcu. “Sedaj ga urejam. Bili smo tudi na Art Kampu, kjer smo izvedli tri različne delavnice. Iz starih majic smo izdelovali vreče za nakupovanje, iz starih šalov smo delali nakit , iz starih pločevink pa držala za pisala in pa voščilnice iz starih knjig. Gre za knjige, ki so že dve leti tukaj in jih nobeden več ne vzame. Na primer, kakšni stari študijski teksti, ki niso več relevantni,” o svojem delu govori Rebeka Drumlič.
Dva meseca je zbirala material
Pred instalacijo, ki jo je ustvarila na Mali tržnici, je dobila navdih ruske umetnice Helge Stentzel, ki je vzela stara oblačila in iz njih na vrvici pred nekim ozadjem izdelala živali. “Iris Magajna (predsednica društva Pupillam, op.p.) mi je to pokazala in me vprašala, če bi lahko jaz nekaj takega naredila. Potem se je začelo. Kakšen mesec ali dva smo v kotičku ponovne uporabe zbirali material, ljudje so prinesli marsikaj, pomagala pa je tudi Ropotarnica. Ko sem imela dovolj materiala za določene živali, ki smo si jih zastavili, smo se odločili, da bomo delali eno po eno. Že zdaj je bilo težko zbrati specifičen material, ker je vse odvisno od tega, kaj ljudje prinesejo. Pomembno ob vsem tem pa je, da potem ne odnesejo, ker se tu na koncu koncev dogaja izmenjava oblačil.”
Za zdaj ji je uspelo razstaviti dinozavra. “Za tega smo iskali predvsem nogavice različnih velikosti in dolžin, zato da pride rep do izraza. Ruska umetnica je delala vse iz oblačil, mi pa smo se malo znašli in kakšne kose izrezali iz starih oblačil, da pride malo bolj do izraza, kaj ta žival sploh je. Helge Stentzel je uporabljala še ozadja, mi pa žal takega prostora, da bi risala ozadja, nimamo,” razlike opisuje Rebeka.
Sledijo ovčke in mačka
Instalacija se bo spreminjala, za zdaj ima Rebeka v načrtu že dve novi živali, to so ovčke in pa mačka. Material zanju že ima, naslednje upodobitve pa bodo odvisne od tega, kaj ljudje prinesejo. Na vprašanje, zakaj se je odločila, da upodobi živali, Rebeka odgovori, da se njena ideja povezuje z društvom Pupillam, kjer je prostovoljka, društvo pa je tisto, ki skrbi za okolje in za trgovino Zelena japka, ki je trgovina brez plastične embalaže. Del okolja so živali, dodaja, zato ljudi z instalacijo ozavešča o njihovi zaščiti in ohranjanju.
“Sporočilo je tudi reuporaba, kajti do zadnjega iščem, kaj lahko z neko stvarjo naredim. Razstava zato opozarja, kaj vse se še da narediti, preden se vrže stran. Eno od sporočil pa je tudi, kaj vse se da najti. Če iščeš, najdeš.”
