Vso poletje so se študenti obupano obračali na referate, službe za študentske zadeve, svoje profesorje in tutorje ter spraševali, kako bo potekal študijski proces v novem študijskem letu, saj je bila od tega odvisna odločitev, ali se podati v najem stanovanja v univerzitetnem mestu, ali ne. Izkušnje preteklega semestra, ko so študentska stanovanja samevala, najemnine pa je bilo potrebno kljub temu plačevati, so namreč grenke.

Informacije o tem, kako bo potekalo novo študijsko leto, fakultete podajajo tik pred zdajci – obljubljajo hibridni model, po katerem bi naj nekaj študentov sedelo v predavalnicah, nekaj pa bi jih dogajanje spremljalo od doma. Prav to pa za študente, ki so odlašali z najemom stanovanja, predstavlja precejšen problem. V zadnjem trenutku najeti stanovanje za en teden na mesec? O stiskah študentov, pa tudi siceršnji študentski stanovanjski situaciji smo govorili s Študentsko organizacijo Slovenije, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru ter nepremičninsko agencijo Century 21.

Stanovanjska problematika vse hujša

»Stanovanjske težave študentov so res že dolgotrajne in jih je nemogoče spregledati. Po raziskavi Evroštudent VI v Sloveniji polovica študentov živi pri starših ali sorodnikih, približno tretjina pa jih biva na trgu. Po uradnih podatkih v študentskih domovih biva manj kot 13 % vseh študentov. Bivanjska problematika je v zadnjih letih tako huda, da so bili mnogi študenti prisiljeni bivati v hostlih, saj druge postelje v študentskem domu ali na trgu niso mogli dobiti!« vpogled v temno plat študentskega življenja v Sloveniji ponudijo v Študentski organizaciji Slovenije.

Povedo, da letos zaradi epidemiološke situacije aranžmaje za bivanje študentom ponujajo celo hoteli: »Upad turističnih aktivnosti zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije COVID-19 je kritično situacijo bivanja študentov le začasno nekoliko omejil. Tako imajo sedaj študenti možnost dolgoročnega najema celo v hotelih, vendar se s tem bolj rešuje problematika sobodajalcev in turističnih nastanitev, ne pa študentov. Glede na to, da so težave bivanja študentov dolgotrajne in sistemske, pričakujemo, da bodo z zagonom (mednarodnega) turizma znova hitro priplavale na površje.«

Temelj mora biti študentski dom

Študentom najbolj dostopni, pa tudi najbolj prijazni so še vseeno študentski domovi, ki pa jih je že sicer premalo. Zdravstvena situacija problematiko pomanjkanja kapacitet le še poglablja … »Študenti radi bivajo v študentskih domovih, ker so finančno dostopni in ker zagotavljajo študijsko izkušnjo, kot je bivanje na trgu ne more. Omogoča druženje s sovrstniki, izmenjavo znanj iz različnih študijskih področjih, itd. Zato je škoda, da se gradnja novih bivanjskih kapacitet prepušča trgu, namesto da bi država izvajala javno storitev, ki je iz mnogih vidikov boljša,« povedo v ŠOU, kjer so prepričani, da je rešitev za problematiko gradnja študentskih domov v Ljubljani in na Obali, kjer je po njihovih podatki stanje najbolj nevzdržno, cene najema pa najvišje.

»Tako študenti (sami, z delom) letno za gradnjo študentskih domov prispevamo pribl. 2,5 milijona evrov. Država pa sploh ne namenja proračunskih sredstev za ta namen!«

Mariborska situacija je nekoliko milejša, opažajo, da je bilo v preteklih letih bivanje na trgu konkurenčno z bivanjem v študentskih domovih. »Ocena je, da primanjkuje vsaj 1.000 subvencioniranih postelj v študentskih domovih,« povedo ter nadaljujejo: »Naj omenimo še, da v resnici študenti sami financiramo gradnjo študentskih domov iz dodatne koncesijske dajatve od študentskega dela, ki znaša 2 % od vsakega opravljenega študentskega dela. Tako študenti (sami, z delom) letno za gradnjo študentskih domov prispevamo pribl. 2,5 milijona evrov. Država pa sploh ne namenja proračunskih sredstev za ta namen!« V ŠOU so kot dodatne ukrepe podprli tudi nekatere rešitve iz stanovanjskega zakona: vpeljavo javne najemniške službe, vpeljavo stroškovne najemnine in povečanje deleža zadolževanja stanovanjskih skladov.

»Za vse težave že dolgo vemo …«

»Poleg tega pa bi morali razmisliti o dodatnih ukrepih: zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo novih bivanjskih kapacitet (ne samo za študente, temveč tudi ostale skupine mladih), omejevanje oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem v turistične namene, sprostitev praznih stanovanj preko npr. obdavčenja praznih nepremičnin ter okrepitev dostopnosti stanovanj z jamstveno shemo za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja,« še dodajajo.

»Korona ni razkrila nobenih novih težav na stanovanjskem področju mladih; za vse že dolgo vemo, poznamo tudi ukrepe za njihovo reševanje, le sprejeti in izvajati jih je potrebno.«

»Korona ni razkrila nobenih novih težav na stanovanjskem področju mladih; za vse že dolgo vemo, poznamo tudi ukrepe za njihovo reševanje, le sprejeti in izvajati jih je potrebno,« so odločni v Študentski organizaciji Slovenije.

Maribor študentom nekoliko prijaznejši

Lokalno situacijo nam osvetlijo v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. »V Mariboru sicer v zadnjih letih študenti z namestitvami nimajo toliko težav kot v ostalih univerzitetnih središčih. Študentskih postelj v javnih študentskih domovih je dovolj, tako vsak študent, ki zaprosi za posteljo le-to ob začetku študijskega leta tudi prejme,« pojasnjuje Dejan Spital.

»V prvi polovici letošnjega leta smo sicer na spletni posredovalnici študentskih sob in stanovanj Kamrici zasledili velik upad tako ponudbe, kakor povpraševanja, se je pa ponudba povečala v zadnjem mesecu – tako je trenutno aktualnih 360 oglasov oddaje stanovanja za področje Maribora. Ker dolgo ni bilo jasno v kakšni obliki se bo izobraževanje na fakultetah v tem letu odvijalo, so študentje dolgo čakali z odločitvijo po namestitvi,« dodaja.

»Zaradi potrebnih ukrepov zajezitve širjenja virusa, mladi izgubili možnost poleg formalnega, neformalno izobraževanje, možnost opravljanja začasnega dela (50% padec opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov), prav tako pa so se iz študijskih središč bili primorani vrniti v lokalno okolje, kjer se srečujejo z različnimi potencialnimi oblikami psihičnega in fizičnega nasilja, tesnobe in drugih negativnih vplivov zaradi epidemije COVID 19 (npr.: šolajoči bratje in sestre od doma, čakanje na delo staršev, izguba služb,…).«

»Na ŠOUM opažamo, da so dijake in študente posledice epidemije zelo prizadele – ne samo v smislu negotove prihodnosti, finančnega primanjkljaja, temveč tudi na področju duševne stiske. Raziskave za javno zdravje so pokazale, da ima v času COVID-19 več kot 70% mladih (18-24 let) večje težave z negotovostjo kot običajno,« razlaga Spital: »Zaradi potrebnih ukrepov zajezitve širjenja virusa, mladi izgubili možnost poleg formalnega, neformalno izobraževanje, možnost opravljanja začasnega dela (50% padec opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov), prav tako pa so se iz študijskih središč bili primorani vrniti v lokalno okolje, kjer se srečujejo z različnimi potencialnimi oblikami psihičnega in fizičnega nasilja, tesnobe in drugih negativnih vplivov zaradi epidemije COVID 19 (npr.: šolajoči bratje in sestre od doma, čakanje na delo staršev, izguba služb,…). Že v preteklosti je bilo zaznati velik odstotek mladih, ki se tekom študija spopada z duševno stisko. Temu ŠOUM posveča veliko pozornosti in za študente že vrsto let pripravlja strokovno pomoč v obliki »Psihološke svetovalnice«, kar se bo v prihodnje še okrepilo.«

Stanovanja se išče v zadnjem trenutku

Pogovarjamo se tudi z Borisom Lajhom, direktorjem nepremičninske agencije Century 21. »Žal zaradi neživljenjske novele zakona o nepremičninskem posredovanju nimamo več posebnega stika z oddajanjem stanovanj, a vendar odzivi naših rednih strank govorijo o tem, da trenutno raje iščejo najemnike pri družinah, ki vzamejo stanovanje v dolgoročnejši najem,« pove.

»Študenti so se tudi pred koronskim časom odločali za najem pri zasebnikih, če ni bilo prostora v študentskih domovih, ki so praviloma polni. Le del študentov je ciljno iskalo za celo dobo študija namestitev pri zasebnikih. Dejstvo je, da je v današnjem času težko presoditi, kako se bodo razvijali ukrepi z omejevanjem šolanja. Se bo šolalo na daljavo ali klasično s predavanji. Vse to je odvisno tudi od fakultete in posameznih profesorjev kako bodo to šolanje in predavanje izvajali,« razmišlja Lajh.

»Pričakovati je, da bodo v zadnjem trenutku iskali in potrjevali najemna razmerja, ko bo že jasno, kako bo potekal študij.«

»Že pri prvem omejevanju zaradi korona ukrepov, so nekateri profesorji izkoristili prednosti današnje tehnologije, drugi pač malo manj. Rezultati in zadovoljstvo študentov so bili zelo odvisni od tega. Posledično so tudi študenti in njihovi starši, ki praviloma financirajo bivanje svojih otrok v “klinču”. Ne vedo kaj in kako bo. Pričakovati je, da bodo v zadnjem trenutku iskali in potrjevali najemna razmerja, ko bo že jasno, kako bo potekal študij.«

Trg se pobira, manjka mu kvalitete

Lajh opiše tudi trenutno situacijo na trgu. »Nasprotno splošnemu mnenju na trgu primanjkuje kvalitetnih najemniških stanovanj. Zato se tudi cene najema ne znižujejo. Le pri stanovanjih, ki so bila namenjena sistemu dnevnega najema pri airbnb, so cene kje nekaj nižje. Lastniki teh stanovanj se v manjšem deležu odločajo za prodajo teh kapacitet, ker danes turizma pač ni. Večina pa ve, da to ne bo trajalo v nedogled, da se bodo turisti vrnili in tako čakajo s praznimi stanovanji,« pove: »Morda se bodo cene najemnin spremenile, ko bo na trg prišlo teh 400 stanovanj javnega stanovanjskega sklada. Slišati pa je, da bodo iskali najemnike, ki bodo plačali t.i. stroškovno najemnino, ki po mojem mnenju ne bo ravno nizka temveč kar nad povprečjem današnjih najemnin po m2. Vsaj v Mariboru.«

»Takoj po odpravi ukrepov se je stanje popravilo na raven poslovanja pred prepovedjo. Po statističnih podatkih je prometa v Sloveniji za 60 mio. € manj.«

Pojasni, da so imeli v času epidemije nepremičninski posredniki prepoved poslovanja, manj kupoprodajnih poslov pa so v tem času sklepale tudi fizične osebe. »Takoj po odpravi ukrepov se je stanje popravilo na raven poslovanja pred prepovedjo. Po statističnih podatkih je prometa v Sloveniji za 60 mio. € manj. Vendar v praksi to pomeni, da ni bilo opravljenih poslov  v času prepovedi. Za tem poteka vse normalno. Povpraševanje je veliko. Predvsem po stanovanjih in novogradnjah,« dodaja.

Najeti stanovanje za dva dni v tednu, dvakrat na mesec?

Svojo izkušnjo zaupajo tudi trije koroški študentje, ki študirajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Povedo, da so svoje urnike dobili šele v petek, 25. septembra, le nekaj dni pred začetkom študijskega leta. Ker so bili zaradi sicer velikih skupin študentov na študijskih programih FS prepričani, da bo študijski proces potekal na daljavo, so z najemom stanovanja čakali. A odločitev je bila napačna. »V petek smo ugotovili, da bomo imeli tu in tam kako stvar, predvsem vaje, tudi na faksu,« pove eden od študentov, naših sogovornikov: »Ker bo vse razdeljeno v manjše skupine, bomo imeli nekatere vaje v živo tudi ob sedmih pa skoraj do devetih zvečer, kar pomeni, da, se mi skoraj ne splača voziti domov v Črno na Koroškem in bi bila boljša izbira najem stanovanja. A za dva dni v tednu vsak drugi teden v mesecu se mi stanovanja ne splača najeti, se mi zdi. Sicer pa tudi, če bi ga hotel, kje naj ga zdaj dobim po normalni ceni?«

»Ker bo vse razdeljeno v manjše skupine, bomo imeli nekatere vaje v živo tudi ob sedmih pa skoraj do devetih zvečer, kar pomeni, da, se mi skoraj ne splača voziti domov v Črno na Koroškem in bi bila boljša izbira najem stanovanja. A za dva dni v tednu vsak drugi teden v mesecu se mi stanovanja ne splača najeti, se mi zdi. Sicer pa tudi, če bi ga hotel, kje naj ga zdaj dobim po normalni ceni?«

Njegova kolega pritrdita in dodata, da breme predstavlja tudi finančna situacija. Poletnega študentskega dela v lokalnih koroških tovarnah letos zaradi koronavirusa letos ni bilo, kar pomeni, da bi si plačevanje najemnine težko privoščili. Še težje pa, če bi se študijski proces ponovno preusmeril na splet ter bi stanovanje samevalo.