Splavarjenje po Dravi je tradicionalna metoda prevoza lesa po reki Dravi, ki ima dolgo zgodovino v Sloveniji, Avstriji in drugih sosednjih državah. Ta starodavna obrt je bila v preteklosti ena od ključnih gospodarskih dejavnosti, danes pa je splavarjenje po Dravi predvsem turistično doživetje in del kulturne dediščine, ki se še vedno ohranja in praznuje na različnih dogodkih. Za ohranjanje tradicije splavarjenja po Dravi danes skrbijo Mariborski flosarji, ki delujejo pod okriljem tretjega najstarejšega društva v Sloveniji – Turističnega društva Maribor.

Vir: Mariborski flosarji

O delovanju Mariborskih flosarjev, turističnem potencialu reke Drave in načrtih za prihodnost, smo se pogovarjali s predsednico Turističnega društva Maribor – Tadejo Fijačko.

Kakšni so začetki turistične ponudbe Mariborskih flosarjev? Kako je nastala ideja in zakaj se vam zdi pomembno, da s tradicijo splavarjenja nadaljujete?

Začetki turistične ponudbe splavarjenja v Mariboru segajo daleč nazaj. V Turističnem društvu Maribor se je v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko so člani društva pomagali pri obnovi Lenta, porodila ideja in želja po ohranjanju tradicije splavarjenja. Spomin na splavarje je bil med ljudmi takrat še precej živ, prav tako so živeli še pravi splavarji, ki so izkusili flosarske rajže.

Le malo Mariborčanov ve, da je na Lentu ali »lentštatu«, kot se je imenoval splavarski pristan, do druge svetovne vojne pristajalo od 1000 do 2000 splavov letno. Tod je potekala živahna trgovina z lesom in zanimive prigode splavarjev. Člani društva so leta 1985 organizirali prvi splavarski krst in zgradili splav, ki bi služil v turistične namene. Med organizatorje je bil povabljen tudi znani splavarski veteran Ivan Verboten – Vanč. Dogodek je na Lent privabil več tisoč glavo množico, kasneje pa spodbudil nastanek drugih prireditev na Lentu. Tradicionalni splavarski krst je bil precej let uvodni dogodek Festivala Lent, v zadnjih letih pa je postal del Festivala stare trte.

Foto: Turistično društvo Maribor

Tako tudi letos, v okviru Festivala stare trte prirejamo že 39. tradicionalni splavarski krst, ki bo v soboto, 30.9.2023 ob 12.30 uri. V naše vrste bomo sprejeli mladega dijaka Srednje lesarske šole Maribor Matica Kopa in ga po starih običajih »krstili« v pravega Mariborskega flosarja. 

Naša osnovna dejavnost in prioriteta bo tako ostalo ohranjanje tradicije splavarjenja v našem mestu, pri čemer posebno pozornost posvečamo prenosu znanja o splavarjenju na mlade. Pohvalimo se lahko z mladim kadrom, ki ima spoštljiv odnos do naše kulturne dediščine, in se z veseljem uči od starejših članov društva.

Ali je po vašem mnenju turistični potencial reke Drave v celoti izkoriščen ali so tu še možnosti za razširitev in nadgradnjo tudi vaše ponudbe?

Drava nosi velik turistični potencial, ki ga Mariborski flosarji s pridom izkoriščamo. Že več let smo edini ponudniki turističnih voženj po Dravi in veseli smo, da Drava z nami živi. Ne oziramo se na to, česar ni, niti se ne pritožujemo, kaj bi lahko bilo v Mariboru boljše. Enostavno delamo, to kar znamo najbolje in zadovoljni gostje so nam vedno znova dokaz, da delamo odlično. Sodelujemo z Zavodom za turizem Maribor, Občinsko turistično zvezo Maribor, Štajersko turistično zvezo, Turistično zvezo Slovenije in drugimi ter vseskozi nadgrajujemo naše znanje na različnih delavnicah, predstavljamo se na sejmih, gostimo splavarske razstave itd.

Splav Hlodovec. Avtor: Timm Burja

Našo ponudbo smo letos razširili z novim produktom, tj. Avtentično doživetje na splavu hlodovcu. Ponudba je primerna za manjše skupinice do 12 ljudi. Gre za intimno, butično doživetje v družbi dveh splavarjev. Gostje izkusijo peko klobasic na splavarskem kurišču, veslanje z lemežem (splavarskim veslom), splavarski krst in še kakšno presenečenje. Ponudbo bomo v naslednjem letu nadgradili z ekskluzivnimi 5-zvezdničnimi doživetji na talijanšku, vinskimi degustacijami, ki bodo del redne ponudbe. Trudimo se, da se v naši ponudbi za vsak okus nekaj najde.

Lahko Mariborski “flosar” postane kdorkoli?

Tako kot v preteklosti flosar ni mogel postati, kar vsak, tako tudi danes to delo ni za vsakogar. V ekipi se večkrat pošalimo, da morajo »ta novi« začutiti Dravo in predvsem znati uživati v tem kar počnemo. Biti flosar v našem Mariboru je privilegij. V naše vrste so vabljeni vsi, ki čutijo pripadnost našemu mestu, so radi ob in na Dravi ter jih veseli delo v turizmu in z ljudmi.

Preberite še: ”DNEVNA: Splavarji po Dravi nekoč prevažali les, danes pa turiste”

Koliko splavov imate v svoji “floti”? Kateri je največji in koliko oseb lahko sprejme?

Naša flota šteje dva splava »talijanška«, ki sprejmeta vsak po 70 ljudi in manjši splav »hlodovec«, ki sprejme do 12 ljudi. Zraven seveda štejemo motorne čolne, ki so nepogrešljiv del flote.

Obiskovalce popeljete od Koblarjevega zaliva do Lenta, kaj vse lahko ti doživijo na poti?

Največ povpraševanja je po naši tradicionalni splavarski vožnji. Za sproščeno doživetje in prijetno vzdušje sredi Drave poskrbi Splavarski trio z živo glasbo. Splavarji in flosarske frajle pozdravijo goste s koščkom kruha in soljo ter pijačo dobrodošlice. Med plovbo ponudimo kapljico rujnega vinca in flosarsko malico, pa naj bodo to obloženi domači kruhki, golaž ali kaj drugega. Gostom predstavimo zgodovino splavarjenja, tujim gostom pa tudi znamenitosti Maribora in druge anekdote. Vrhunec vožnje je splavarski krst, ko nekoga iz skupine po uspešno opravljenem testu »krstimo« v splavarja.

Splavarski krst 2022 Foto: Anita Kirbiš

Ali se lahko obiskovalci preizkusijo v vlogi “flosarja”?
Vsak obiskovalec se lahko prosto sprehodi po splavu, naši splavarji so vedno pripravljeni pokramljati z njimi in jim vsaj za trenutek prepustiti lemež ali splavarsko veslo.

Na splavih prirejate tudi koncerte, lahko tudi posamezniki organizirajo zasebne dogodke na vaših splavih?

Splav je odlično prizorišče za koncerte, rojstnodnevna druženja in zabave, obletnice, poroke, poslovne sestanke. Vse več posameznikov se obrača na nas, saj si za svoje dogodke želijo nekaj posebnega, kar splavarska vožnja zagotovo je. Goste vabimo na našo spletno stran in družbena omrežja, kjer lahko spremljajo zanimive dogodke na splavu.

Imate v načrtih za prihodnost gradnjo novih splavov?

Naša splavarska flota je dovolj velika, zato ne predvidevamo gradnje novih splavov. Splavi zahtevajo redno vzdrževanje in na vsakih par let korenito obnovo, ki je precejšen finančni zalogaj. Veliko težav so nam povzročile poplave, ki so poškodovale vse splave. Ponosni smo, da smo na naših splavih ohranili prvine tradicionalnih splavov – od splavarske hute, vesel,… Zaradi varnosti in udobja smo poskrbeli za ograjo z vrvjo in za zložljivo streho, ki je posebnost našega splava, saj nam omogoča, da je v vročini razprta, v mrzlih dneh pa zložena, tako da lahko gostje uživajo v sončnih žarkih.