Po lanskem zaključku obnove Glavnega trga in Koroške ceste od Starega mostu do osrednje mariborske tržnice se je v mestu izoblikovala civilna iniciativa s peticijo Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora, ki jo je v spletni obliki podpisalo do sedaj podpisalo čez 400 ljudi.

V peticiji izražajo nasprotovanje odločitvi ekipe župana Saše Arsenoviča, da se ta del mesta po obnovi zapre za promet. Kot poudarjajo, se je zaradi takšne odločitve izjemno povečala prometna obremenitev Razlagove, Krekove, Strossmayerjeve, Mladinske, Maistrove in Cankarjeve ulice. Tja se je preusmeril tudi velik del javnega potniškega prometa, zato podpisniki peticije zahtevajo, da se Koroško cesto ponovno odpre vsaj za mestni javni promet.

V peticiji izražajo nasprotovanje odločitvi ekipe župana Saše Arsenoviča, da se ta del mesta po obnovi zapre za promet. Kot poudarjajo, se je zaradi takšne odločitve izjemno povečala prometna obremenitev Razlagove, Krekove, Strossmayerjeve, Mladinske, Maistrove in Cankarjeve ulice.

“Z omenjeno ureditvijo je porušena funkcionalnost javnega mestnega prometa, ogrožena pa je tudi prometna in siceršnja varnost ljudi v primeru nesreč. Župan Saša Arsenovič je odločitev o popolnem zaprtju sprejel samovoljno, v nasprotju z danimi zagotovili,  v nasprotju z nasveti stroke, v nasprotju s sklepi MČ Center, v nasprotju s projektno dokumentacijo (ki predvideva deljen prostor oz. prostor umirjenega prometa) in v nasprotju z direktivami EU glede celostnega zmanjševanja hrupa in onesnaženja v mestu (stanje se je zaradi podaljšanja potovalnih poti tozadevno poslabšalo),” navajajo v peticiji, katere avtor oziroma pobudnik je Rudi Klajnšek. 

Prometno breme se preusmerja v del mesta, kjer so izobraževalne ustanove

“Nedopustno namreč je, da MOM s politiko izvršenih dejstev vso prometno breme preusmerja na omenjeni koridor in tako očitno diskriminira pomemben del mesta, na katerem so številni vzgojno-izobraževalni zavodi in na katerem živi neprimerno več ljudi kot na odseku zaprte Koroške ceste,” so prepričani avtorji peticije.

Nedopustno je, da MOM s politiko izvršenih dejstev vso prometno breme preusmerja na omenjeni koridor in tako očitno diskriminira pomemben del mesta, na katerem so številni vzgojno-izobraževalni zavodi in na katerem živi neprimerno več ljudi kot na odseku zaprte Koroške ceste.

Zaradi tega od MO Maribor zahtevajo naslednje:

– da Koroško cesto odpre za promet tako kot je bilo potrjeno v projektni dokumentaciji – deljen prostor/območje umirjenega prometa 20 km/h, ki je odprto za mestni javni promet, interventna vozila in lokalni promet/stanovalci.

–  da ob nameravani zapori Lenta, začasno odpre Koroško cesto za ves promet. Nadalje, zahtevajo, da se takšen začasen prometni režim – odprta Koroška cesta in Lent (po obnovi) za ves promet – ohrani do izgradnje alternativnih rešitev (obvoznica, tunel).

MOM: Mestni avtobusi s svojo velikostjo ne sodijo na Koroško in Glavni trg

Z občine so te dni poslali fotografije simulacije delovanja mestnega potniškega prometa na skupnem prometnem prostoru, ki je bil po obnovi zasnovan na Glavnem trgu in Koroški cesti. “Na fotografijah je razvidno, da mestni avtobus s svojo velikostjo (zraven intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev ter električnega minibusa Maister) ne sodi v skupni prometni prostor in na Glavnem trgu in Koroški cesti kazi podobo odprtega novega življenjskega prostora,” so navedli.

Dodali so, da je župan šel civilni iniciativi naproti s točko na redni seji mestnega sveta, kjer bi njeni predstavniki lahko predstavili svoj pogled na zaprtje Koroške ceste za promet. “Vendar so se le-ti odločili, da bodo s pomočjo mestnih svetnikov zahtevali sklic izredne seje,” pravijo na občini.

Vizija občine, da v tem prostoru ni motoriziranega prometa

Na občini ob tem dodajajo, da je vodstvo MO Maribor s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima strogo mestno jedro razbremenilo tranzitnega prometa in ga tako razporedilo na različne lokacije. “Promet je pretočen, hkrati pa se je na Glavnem trgu in Koroški cesti odprl nov prostor, ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh pomembnih življenjskih prostorov – Drave in Mestnega parka z zaledjem,” so pojasnili na MO Maribor.

Na občini ob tem dodajajo, da je vodstvo MO Maribor s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima strogo mestno jedro razbremenilo tranzitnega prometa in ga tako razporedilo na različne lokacije.

Dolgoročna vizija občine je, da v tem vmesnem prostoru ni motoriziranega prometa z izjemo intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev. “MO Maribor se vsekakor zavzema, da bo prometu v centru mesta našla alternativo v trajnostni mobilnosti, ki se že kaže v večjem številu stojal za kolesa in motorna kolesa, projektu souporabe koles, ki bo zaživel spomladi, ureditvi kolesarskih poti in zniževanju klančin, »car-sharing-u«, ki v mestu deluje že nekaj let in tremi električnimi vozili Maister, ki so namenjeni brezplačni uporabi občanov,” so še dodali.

Bo rešitev tunel, ki bi ga sofinancirala država?

Več kot 12 tisoč avtomobilov dnevno na Koroški cesti se je preusmerilo in razpršilo na druge ceste, vključno s Koroškim mostom, žal pa tudi Lentom in Mladinsko ulico, kar si vodstvo MO Maribor prizadeva rešiti s tunelom na povezavi med Gosposvetsko cesto in Mlinsko ulico. Kako daleč je ta ambiciozni projekt, v katerega malokdo verjame, nekaterim pa se ideja sicer zdi smiselna?

Več kot 12 tisoč avtomobilov dnevno na Koroški cesti se je preusmerilo in razpršilo na druge ceste, vključno s Koroškim mostom, žal pa tudi Lentom in Mladinsko ulico.

“Vodstvo MO Maribor je s projektom tunela pod mestnim jedrom apeliralo na Ministrstvo za infrastrukturo in ga z njimi trenutno usklajuje ter si prizadeva, da bi država tunel financirala po vzgledu obvoznic Bled, Škofja Loka in predora Markovec. Glede prometa in življenjskega prostora v starem mestnem jedru je bilo v preteklosti veliko pomanjkljivosti, ki jih bo MO Maribor reševala z vizijo ureditve mestnega parterja vse od nabrežja reke Drave preko Glavnega trga in Koroške ceste, z vključenimi malimi uličicami, vse do Mestnega parka, ki bo letos dobil tudi prenovljeno promenado na 10 000 m kvadratnih metrov,” so še sporočili.

Vodstvo MO Maribor je s projektom tunela pod mestnim jedrom apeliralo na Ministrstvo za infrastrukturo in ga z njimi trenutno usklajuje ter si prizadeva, da bi država tunel financirala po vzgledu obvoznic Bled, Škofja Loka in predora Markovec.

Na mestnem parterju v prihodnosti, ko bo pod mestnim jedrom tekel tunel, motoriziranega prometa, razen intervencijskih vozil, dostave in prometa za obveznosti stanovalcev, ne bo. MO Maribor bo zato kot druga največja slovenska občina še naprej skupaj z državo iskala rešitev za prepotrebno ureditev tranzitnega prometa v mestu.