Kot je zapisano v Občinskem programu varstva okolja Mestne občine Maribor (MOM) za obdobje 2021-2030, je svetlobno onesnaženje prekomerno osvetljevanje okolja zaradi premočnih in slabo optimiziranih, usmerjenih ali pa celo neusmerjenih virov svetlobe. To povzroča bleščanje in širjenje svetlobe v nebo.

Obremenitev s svetlobo se pojavlja v naseljenih območjih, predvsem v mestnih središčih. Vpliva na človeka in na splošno na vsa živa bitja, na visoke stroške elektrike ter zmanjša vidljivost neba in nebesnih teles. Fizikalno svetlobno onesnaženje opišemo z gostoto svetlobnega toka izsevanega v smeri, kjer osvetlitev ni potrebna.

Viri svetlobnega onesnaženja na nočnem satelitskem posnetku Slovenije in širše okolice leta 2016, Foto: Revija za geografijo

Maribor kot vir svetlobnega onesnaževanja

Kot je v svojem besedilu “Svetlobna onesnaženost na območju Maribora” pojasnil Igor Žiberna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, sodi Maribor med večje vire svetlobnega onesnaževanja.

Glavni vir onesnaževanja predstavljajo polzastrte in nezastrte svetilke cestne razsvetljave, zato med bolj obremenjene predele mesta sodijo območja parkirišč v okolici nakupovalnih središč in območja ob večjih prometnicah. Svetlobna obremenjenost je tako najvišja na območju Tezna ob Ptujski cesti, na Taboru in Pobrežju ob nakupovalnem središču, ob Europarku, v smeri Šentiljske ceste ter na območju mestnega jedra med Železniškim in Starim mostom. Onesnaženost je nekoliko manj intenzivna na območjih z individualno stanovanjsko gradnjo zlasti na Pobrežju, Teznu in delu Tabora.

Z zmanjševanjem gostote cestnega prometa ter z oddaljevanjem od mesta jedra se spreminja tudi svetlobna onesnaženost. Na robu Mariborskih goric ter v smeri Miklavža, Peker, Brezja in na Vrbanskem platoju so vrednosti obremenjenosti še nižje.

Sij neba na območju Maribora, Foto: Revija za geografijo

Žiberna je zapisal: “Mesto oblikuje izrazito svetlobno kupolo, ki ima regionalni značaj. V okolici mesta zimska nočna smuka na Mariborskem Pohorju predstavlja dodaten vir svetlobnega onesnaževanja. Kljub stagnaciji števila prebivalstva in dolžine javnih cest na območju Mestne občine Maribor se je višina porabljenih sredstev za plačilo energije za javno razsvetljavo v obdobju 2006-2016 povečala za 25 odstotkov.”

Slab spanec, nelagodje, utrujenost, …

Nenehna izpostavljenost svetlobi lahko bistveno poruši človeško naravno ravnovesje, saj spreminja človekove spalne navade in povzroča stresna stanja. V telesu se namreč sprošča stresni hormon kortizol, ki telo ohranja v stanju pripravljenosti, da se odziva stresni situaciji primerno, vendar lahko ob konstantni prisotnosti v telesu negativno vpliva na naše počutje in zdravstveno stanje.

Svetlobna onesnaženost povzroča utrujenost, nelagodje, slab spanec in boleče oči.

Odsotnost svetlobe povzroča sproščanje hormon melatonin, ki je pomemben za uravnavanje številnih bioloških funkcij, povzroča zaspanost in znižuje telesno temperaturo ter ščiti pred nekaterimi vrstami rakastih obolenj.

Kako ukrepati proti svetlobni obremenjenosti?

Zaradi negativnega učinka svetlobne obremenjenosti obstaja več ukrepov, kako zmanjšati te učinke. Med njimi je tudi občinski program varstva okolja, ki usmerja izvajanje dejavnosti varstva okolja, vzpostavljanja pogojev za kakovostno in zdravo življenjsko okolje in omogočanje izvrševanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov EU, ki se nanašajo na različna okoljska področja.

Tudi na zakonski podlagi je poskrbljeno za svetlobno onesnaževanje. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je namenjena varstvu “narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje.” Kot je zapisano na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, je cilj omejevanja svetlobne obremenitve zmanjšati moteče osvetljenosti, ki vpliva tako na ljudi kot na ptice in žuželke, ob hkratni omejitvi porabe električne energije, namenjene za osvetljevanje.

Glede svetlobne obremenjenosti so na občini dejali naslednje: “Intenzivno in sistematično se s spremljanjem svetlobnega onesnaževanja v okviru MOM zaenkrat ne ukvarjamo.“ Izpostavljajo pa projekt energetske sanacije javne razsvetljave, ki je pred začetkom izvajanja.

Cilj projekta je, da mesto pridobi energetsko učinkovitejšo razsvetljavo, ki bo porabila manj električne energije, povzročala manj svetlobnega onesnaževanja, zmanjšala emisije CO2 in imela nižje stroške obratovanja in vzdrževanja.

“Svetilke v javni razsvetljavi na območju občine bomo predvidoma do konca leta 2023 v celoti zamenjali z LED svetilkami, ki so skladne z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Prvo serijo svetilk bomo namestili že v tem letu,” dodajajo na občini. Z uvajanjem celovitih rešitev učinkovite razsvetljave bodo tako zmanjšane okoljske obremenitve.

Obstaja več možnosti, kako zmanjšati svetlobno obremenjenost, in sicer z inštalacijo senzorjev gibanja na svetila, uporabo drugih vrst svetil, kot so LED osvetlitve, zagotavljanjem pokritosti svetilk in obrnjenost svetil navzdol, z omejevanjem postavitve svetlobnih reklamnih panojev, zmanjševanjem svetlobe iz stavb in vrtov.