V Javnem holdingu Maribor so pojasnili, da bodo vplivi zvišanja minimalne plače po posameznih podjetjih različni. V Nigradu bo denimo slaba tretjina zaposlenih pod pragom minimalne plače, zato bo potrebno doplačilo razlike. V večini javnih podjetij si bodo sicer prizadevali za ohranitev cenovne politike iz leta 2020. Medtem pa na holding že prehajajo prvi zaposleni.

Z letošnjim januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora za najmanj 20, a ne za več kot 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Znesek minimalne plače določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga najkasneje do 31. januarja objavi v uradnem listu. Po trenutnem izračunu bi neto minimalna plača lahko znašala 736 evrov.

Slovenija je minimalno plačo uvedla leta 1995, od takrat pa je prišlo do dveh občutnejših zvišanj. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010. Potem ko je leta 2009 znašala 593 evrov bruto, jo je zakon o minimalni plači zvišal na 734 evrov bruto, a je podjetjem dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011. Precejšnje zvišanje je prinesla še novela tega zakona leta 2018, ki je minimalno plačo za leto 2019 postavila pri 887 evrov bruto, za leto 2020 pa pri 940,58 evra bruto in hkrati iz nje izvzela vse dodatke, tako da se ti izplačujejo posebej. S to novelo je z letošnjim letom za določanje višine minimalne plače pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov.

Javni holding Maribor: Težko je konkretno govoriti, ali in kako bo dvig minimalne plače vplival na cene storitev mariborskih javnih podjetij iz skupine JHMB

V povezavi z zvišanjem minimalne plače smo se obrnili na Javni holding Maribor, ki po novem vključuje javna podjetja: Energetika, Mariborski vodovod, Marprom, Nigrad, Pogrebno podjetje in Snaga. Na naša vprašanja je odgovarjal Miha Rubin, sodelavec v službi za stike z javnostmi.

Kako bo dvig minimalne plače vplival na poslovanje javnih podjetij znotraj holdinga?

Učinki dviga minimalne plače se bodo po podjetjih, ki so od septembra 2020 združena v Javni holding Maribor (JHMB), razlikovali. V Nigradu bo z omenjenim dvigom po ocenah slaba tretjina zaposlenih pod pragom minimalne plače, zato bo potrebno doplačilo razlike, ki bo povzročilo dvig skupnih stroškov podjetja. Do povečanja stroškov plač zaposlenih bo prišlo tudi v Snagi, pri čemer pa o natančnejših zneskih za zdaj še ne moremo govoriti. V Mariborskem vodovodu je pričakovati le minimalen vpliv, medtem ko v Pogrebnem podjetju Maribor in Marpromu dvig minimalne plače (upoštevaje sedanje plače zaposlenih) ne bo povzročil dodatnih stroškov.

Kakšno cenovno politiko sicer načrtujete za letošnje leto?

Pri storitvah, ki sodijo v okvir gospodarskih javnih služb, so morebitne spremembe cen predhodno usklajene z Mestno občino Maribor, na koncu pa jih potrjuje mestni svet. Ob tem je večina podjetij, povezanih v JHMB, na področju cen zavezana pripravi elaborata v skladu z MEDO (Metodologija za oblikovanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja).

Večina javnih podjetij vsaj trenutno zaradi dviga minimalne plače ne načrtuje spreminjanja cen javnih storitev oziroma si bo prizadevala za ohranitev cenovne politike iz leta 2020.

Tako je ta čas težko konkretno govoriti, ali in kako bo dvig minimalne plače vplival na cene storitev mariborskih javnih podjetij iz skupine JHMB. A večina teh vsaj trenutno zaradi dviga minimalne plače ne načrtuje spreminjanja cen javnih storitev oziroma si bo prizadevala za ohranitev cenovne politike iz leta 2020.

Se obetajo kakšne druge novosti v poslovanju, investicijah v vašem javnem podjetju?

Bistvena novost za vsa podjetja je združitev v JHMB in s tem konsolidacija posameznih skupnih služb ter optimizacija njihovega delovanja, da bodo nudile čim boljšo podporo matičnim podjetjem. Naš cilj je, da se ta osredotočijo predvsem na izboljšanje kakovosti svojih storitev, ki so ključnega pomena za vsakdanje življenja v mestu.

Na pokopališču Pobrežje gradimo sodoben večnamenski kompleks s poslovilno dvorano, prostori za sprejem žalujočih in izvajanje pogrebnih slovesnosti ter z zunanjim parkom. Ob tem bomo pričeli z izgradnjo prizidka k upepeljevalnici in nakupom nove peči za upepeljevanje.

Tako podjetja načrtujejo različne naložbe v skladu z zastavljenimi plani. V Marpromu je med večjimi odkup paketa Areh, ki vključuje več žičnic na Arehu, pripadajoča zemljišča in spremljevalne objekte ter opremo. S tem bo dokončno rešena problematika lastništva pohorskih žičnic, kar je (pred)pogoj za nadaljnja vlaganja v to infrastrukturo. V Pogrebnem podjetju sta v teku dve pomembni investiciji. Na pokopališču Pobrežje gradimo sodoben večnamenski kompleks s poslovilno dvorano, prostori za sprejem žalujočih in izvajanje pogrebnih slovesnosti ter z zunanjim parkom. Ob tem bomo pričeli z izgradnjo prizidka k upepeljevalnici in nakupom nove peči za upepeljevanje, ki je nujna za krajše čakanje na upepelitev in nemoteno opravljanje dejavnosti. V Snagi pa želimo izvesti določene investicije, ki so bile odobrene že v letu 2020 – predvsem gre za posodobitev informacijskega sistema in voznega parka oziroma vozil za ravnaje z odpadki.

Danes na holding prehajajo prvi zaposleni

Z današnjim dnem (15. januarja) prehajajo na Javni holding Maribor zaposleni s pravno-kadrovskega področja in nabave in javnih naročil ter koordinatorji (Mariborski vodovod, Nigrad, Snaga, Marprom in Pogrebno podjetje) in vsi predvideni zaposleni s podjetja Energetika. Skupno je to 32 zaposlenih.

S prehodom na holding se za zaposlene v obdobju enega leta ne bo spremenilo popolnoma nič

Sanja Androič, predsednica Skupnega sveta delavcev oziroma predstavnica šestih javnih podjetij, ki so povezana v holding, nam je pojasnila, da omenjeni zaposleni prehajajo na holding z vsemi pravicami, ki so jih imeli na matičnih podjetjih, in to za najmanj eno leto: “Pomeni, da dobijo aneks k zaposlitvi, ki se nanaša zgolj na spremembo delodajalca. V obdobju enega leta se za njih ne bo spremenilo popolnoma nič.”

Pomeni, da dobijo aneks k zaposlitvi, ki se nanaša zgolj na spremembo delodajalca. V obdobju enega leta se za njih ne bo spremenilo popolnoma nič.

Kaj pa lahko zaposleni pričakujejo po izteku enoletnega obdobja? “Po enem letu je predvidena reorganizacija holdinga, verjetno bodo ustanovljene določene nove službe. Morda bo takrat prišlo do prerazporeditev delavcev, morebitnih novih zaposlitev. Vzpostavljena bo nova sistemizacija. Zakon določa, da se takrat delavcu ponudi enakovredno delovno mesto glede na njegovo izobrazbo in glede na delovne sposobnosti.”

1. februarja pa na Javni holding Maribor prehajajo še zaposleni s področij finance in računovodstvoinformacijska tehnologija in odnosi z javnostmi. Skupaj je to 51 zaposlenih.

Skupaj bo torej na holding prešlo 83 zaposlenih v strokovnih oziroma podpornih službah, medtem ko vsi operativni delavci, teh je v šestih javnih podjetjih nekaj manj kot tisoč, ostajajo zaposleni v svojim matičnih podjetjih.

Skupaj bo torej na holding prešlo 83 zaposlenih v strokovnih oziroma podpornih službah, medtem ko vsi operativni delavci, teh je v šestih javnih podjetjih nekaj manj kot tisoč, ostajajo zaposleni v svojih matičnih podjetjih. “Lahko pa v podjetjih v tem letu pričakujemo sistemizacijo, s katero bodo ukinjali delovna mesta, ki so prešla na holding, in morda tudi kakšne spremembe v operativi. Vsa podjetja bodo v roku enega leta zagotovo opravila sistemizacijo.”

Še podrobneje o združevanju strokovnih in podpornih služb ter prehodom zaposlenih lahko preberete v prispevku: Javni holding Maribor nadaljuje z načrtovanimi aktivnostmi ter s prenosom prve skupine zaposlenih.