Današnja obširna travnata površina za bivšim Gradisom na Pobrežju, ki se nahaja ob Puhovi ulici, v smeri izvozov na avtocesto, mlajšim generacijam ne predstavlja veliko, starejši pa še pomnijo v osemdesetih odprto odlagališče komunalnih nenevarnih odpadkov.
»Odlagališče komunalnih nenevarnih odpadkov na Pobrežju je pričelo obratovati ob začetku osemdesetih let, na podlagi sklepa za določitev odlagališča za komunalne odpadke v Mariboru, ki ga je sprejela takratna Skupščina občine Maribor,« okoliščine nastanka odlagališča opisujejo v podjetju Snaga Maribor: »S sklepom je bila med ostalim določena lokacija in način obratovanja odlagališča, glede na takrat veljavne predpise in pravila stroke.«
Na odlagališču Pobrežje so se odlagali komunalni odpadki od leta 1978, odlaganje pa se je zaključilo v letu 2004. Na odlagališču je bilo po oceni odloženo 3.388.000 ton odpadkov, površina odlagališča pa obsega 26 hektarjev.
»Na splošno glede na zakonodajo (ZVO-1) sodi ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje komunalnih odpadkov tudi nadalje med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, odlaganje ter komunalna odlagališča pa so kot javna infrastruktura v pristojnosti lokalnih skupnosti,« pojasnjujejo ter dodajo, da je imelo odlagališče Pobrežje v času aktivnega obratovanja in odlaganja pomembno vlogo na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ter odstranjevanja za potrebe Maribora s širšo okolico.
Po 2004 več let zapiranja
»V času njegovega obratovanja so se na odlagališču odlagali komunalni in gradbeni ter nenevarni odpadki. V letu 2004 se je odlaganje odpadkov zaključilo, nadalje pa so bila izvedena potrebna sanacijska in zapiralna dela, med ostalim: dograditev odplinjanja, zatesnitev in rekultivacija površin, izvedba jarka in zasaditve ter ostala dela. Skupna površina odlagališča je 26 hektarjev,« razložijo, povedo pa še, da je bila v letu 2009 s strani Ministrstva za okolje in prostor izdana odločba o zaprtju, upravljalec odlagališča pa je danes prav Snaga Maribor.
Po zaprtju …
Obet zaprtja pobreške deponije je za mariborsko Snago med leti 2005 in 2007 prinesel precej težav. Ker takrat podjetje ni bilo upravljalec odlagališč komunalnih odpadkov, kamor bi preostale komunalne odpadke lahko odlagalo, jih je Snaga vozila na odlagališče v Pragerskem. Prostorsko težavo s reševali s sklenitvami pogodb o odlaganju odpadkov na odlagališču Bukovžlak v Celju, komunalne odpadke pa je predajala tudi družbi Surovina, ki bi z njihovo obdelavo zmanjšala maso za več kot polovico. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije pojasnjuje zgodbo še naprej: »Po začetku izvajanja pogodbe se je izkazalo, da dogovorjeno zmanjšanje mase odpadkov ne bo mogoče, saj družba Surovina ni imela ustreznih naprav za obdelavo odpadkov. Družbi sta se zato z aneksom k pogodbi dogovorili za 12,5-odstotno zmanjšanje mase prevzetih odpadkov, kljub temu pa je družba Snaga Maribor med izvajanjem pogodbe ugotovila, da s postopki razvrščanja in drobljenja prevzetih odpadkov družba Surovina dosega zgolj petodstotno zmanjšanje njihove mase.«
»Obdelani odpadki so bili balirani, družba Snaga pa jih od leta 2004 začasno skladišči v skladišču baliranih odpadkov Dogoše. V skladu z okoljevarstvenim soglasjem je bilo balirane odpadke v skladišču Dogoše dovoljeno začasno skladiščiti do leta 2006. V letu 2006 je bil načrtovan pričetek obratovanja naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov, ki naj bi jo v okviru projekta CEGOR zgradili v Mestni občini Maribor in kjer bi bilo mogoče začasno skladiščene balirane odpadke ustrezno obdelati, da bi zadostili pogojem za odlaganje. Do konca leta 2007 je bila v okviru projekta CEGOR zaključena prva etapa prve faze gradnje kompostarne, gradnja naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov pa se ni pričela.« A balirani odpadki v Dogošah so že nova zgodba …
Pobrežje – nevarnost za okolje?
Smotrno je vprašanje, ali lahko odloženi odpadki tokom časa začnejo predstavljati težavo ali celo nevarnost za lokalne prebivalce. V podjetju Snaga tako pojasnijo, kako poskrbijo za zaprto odlagališče: »Glede na predpise in odločbo o zaprtju je na odlagališču še nadalje potrebno opravljati aktivnosti varstva okolja ter izvajati obratovanje, varovanje, vzdrževanje in preglede, obratovalne monitoringe, meritve ter druga dela.« Povedo še, da so bila redna, pa tudi izredna vzdrževalna dela na površinah, napravah in napeljavah že izvedena, podobno pa se bo z odlagališčem rokovalo tudi v prihodnje.
»V okviru monitoringov se spremljajo parametri z meritvami za zrak, odlagališčni plin, vode ter za meteorološke parametre. Monitoringe in meritve izvede za to specializirana organizacija, poročila pa ja potrebno letno posredovati na Agencijo za okolje in prostor.«
Skrb pritiče predvsem podtalnici, ki bi lahko bila v primeru neprimernega ravnanja ali nepravilnega zaprtja odlagališča ogrožena, a v podjetju Snaga mirijo. »V okviru monitoringov se spremljajo parametri z meritvami za zrak, odlagališčni plin, vode ter za meteorološke parametre. Monitoringe in meritve izvede za to specializirana organizacija, poročila pa ja potrebno letno posredovati na Agencijo za okolje in prostor,« razložijo ter dodajo: »Komunalni odpadki, ki so bili odloženi na odlagališču, so vsebovali tudi večji del biološko razgradljive frakcije. Razgradnja bioloških odpadkov v telesu se s časom zmanjšuje, posledično pa tudi možnost za emisije ali njihovo povečanje, prav tako glede virov za vodo.«
»Komunalni odpadki, ki so bili odloženi na odlagališču, so vsebovali tudi večji del biološko razgradljive frakcije. Razgradnja bioloških odpadkov v telesu se s časom zmanjšuje, posledično pa tudi možnost za emisije ali njihovo povečanje, prav tako glede virov za vodo.«
V podjetju pojasnijo še, da je predviden čas za izvajanje vseh aktivnosti varstva okolja in obratovanja zaprtega odlagališča še 30 let po njegovem zaprtju, glede na sedaj veljavne predpise pa posegi v odlagališča in na njih niso dovoljeni, razen, če so ti izvedeni zaradi obratovanja zaprtega odlagališča. »Po preteku tega časa se lahko glede na vse pokazatelje in stanje okolja aktivnosti varstva okolja za zaprto odlagališče še nadaljujejo za ustrezno časovno obdobje, o tem pa glede na veljavni predpis odloča Ministrstvo za okolje in prostor oz. Agencija Republike Slovenije za okolje,« še dodajo.
Kaj bo, ko preteče čas ali zmanjka denarja?
Kakovostna skrb za okolje ter brezhibno upravljanje zaprtih odlagališč nista samoumevna, saj sta v veliki meri povezana s finančnimi sredstvi. »Za obratovanje in vzdrževanje zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov Pobrežje, ki je javna infrastruktura v sklopu občinske gospodarske javne služba ter ostala zaprta odlagališča je potrebno urediti vir financiranja s strani lokalne skupnosti za izvajanje ukrepov varstva okolja ter obratovanja zaprtih odlagališč v nadalje,« tako opomnijo v podjetju Snaga.
Odnos do odlagališč je danes, tudi gledajoč evropske direktive, drugačen, kot je bil v času odprtja ter kmalu za tem zaprtja »zloglasnih« odlagališč v Dogošah, Metavi in na Pobrežju. Pri ravnanju z odpadki se namreč preusmerja v predelavo, v prvi fazi pa v zmanjševanje količine odpadkov, do leta 2030 pa bi se naj skladno z evropskimi navodili zaprla še vsa preostala odlagališča odpadkov.
