Aleksander (Saša) Dev se je rodil leta 1903 v Lukovici pri Domžalah v družini priznanega slovenskega skladatelja Oskarja Deva. Leta 1927 je diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku, ki je imel velik vpliv na njegovo nadaljnjo delo. Ukvarjal se je z gradnjo stanovanjskih in poslovnih zgradb ter počitniških objektov, oblikovanjem notranje opreme in pohištva, posvečal se je tipografiji, načrtom za najrazličnejše stroje in naprave ter oblikovanju nagrobnikov. Umrl je leta 1967 v Mariboru.

Saša Dev je s svojim delom bistveno vplival na razvoj arhitekture v Sloveniji, bil je usmerjevalec njenega razvoja. Sodi v prvo generacijo slovenskih arhitektov v Mariboru, ki je v obdobju med vojnami v mladostnem entuziazmu smelo uveljavljal načela in spoznanja sodobne arhitekture ter provincialnem okolju vdihnil sodobne urbane poudarke. Na začetku tridesetih let je skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem projektiral več mariborskih zgradb, ki jih danes prištevamo med ključne primere slovenske moderne arhitekture; med njih sodijo Hutterjev blok, nekdanja banka na Tyrševi, in Zdravstveni dom v Mariboru ter predstavljajo mejnike v urbanem razvoju mesta.

Preglejmo torej nekaj najpomembnejših del očeta modernega Maribora, o katerih smo izvedeli na razstavi Umetnostne galerije Maribor.

Vir: Twitter

Hutterjev blok v Mestni četrti Ivan Cankar

O Hutterjevem bloku lahko preberemo veliko na spletni strani Mariborart. Blok je nastal na pobudo mariborskega tekstilnega industrialca Josipa Hutterja, ki je imel občutek za reševanje socialnih problematik in željo po izboljšanju kakovosti bivanja svojih zaposlenih. Leta 1939 je razpisal mednarodni javni natečaj, na katerem sta bila nagrajena samostojna projekta Jaroslava Černigoja in Saše Deva, po katerih naj bi se stavba Hutterjevega bloka tudi gradila. Kljub temu, da se v sočasnem dnevnem časopisju in strokovni literaturi oba pojavljata kot avtorja, je na ohranjenih načrtih iz leta 1940 zabeleženo le ime Deva. Gradbena dela so se pričela septembra 1940 je pa po navedbah lokalnega časopisa Večernik prišlo do začasne ustavitve gradnje zaradi sedemdnevne stavke gradbenih delavcev, ki so zahtevali povišanje plač. Po podatkih, ki jih navaja Jerneja Ferlež, naj bi bil do začetka druge svetovne vojne blok zgrajen do četrte gradbene faze, leta 1944 pa dokončan in vseljen. Prvi prebivalci bloka so bili nemške družine in vojaki.

Stanovanjski blok je bil postavljen na zemljišču, poimenovanem Gradišče, kjer so nekoč stala poslopja pivovarne Union. Po vzoru srednjeevropske stanovanjske gradnje 19. stoletja in dunajske socialne stanovanjske gradnje med obema vojnama je bil kot način pozidave parcele izbran zaprt zazidalni sistem t.i. dunajski Hof, ki daje vtis monumentalnosti in enovitosti. Sklenjen niz večnadstropnih stanovanjskih blokov je bil tako postavljen po obodu stavbnega kareja, v notranjosti pa je bilo načrtovano pravokotno dvorišče z ozelenitvijo; le-to ni bilo nikoli uresničeno, zasajena pa je bila parkovna ureditev, ki obteka celotni stanovanjski kompleks. Za tedanje čase je bil dokaj moderno opremljen. Zaradi bližajoče se vojne, so bila v kletnih prostorih poleg kleti za stanovalce tudi zaklonišča. Pritličje je bilo namenjeno hišniškim stanovanjem, v nadstropjih pa je bilo 130 stanovanj različnih velikosti (od enosobnih do petsobnih). Stanovanja so v osnovi imela predsobo in različno dolg hodnik, iz katerega je bil mogoč dostop v izplakovalno stranišče, kuhinjo, shrambo, kopalnico, garderobo in različno število sob (tudi soba za služkinjo). Uporabljen je bil koridorski sistem, po katerem so bili bivalni prostori obrnjeni na ulico, pomožni pa na dvorišče. Tla so bila povsod parketna, samo v kopalnici so bila iz teraca. Predvidene so bile vzidane omare, kopalne kadi in povečini tudi bideji v kopalnicah, in električni štedilniki v kuhinjah (med vojno so jih nadomestili s plinskimi). Prostore so ogrevali s centralno kurjavo, po potrebi pa tudi s pečmi na trda goriva. Vsako od desetih stopnišč pa je imelo svoje dvigalo.

Vir: Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor

Hranilnica Dravske banovine na Tyrševi ulici

Hranilnica Dravske banovine Maribor je leta 1930 odkupila od mestne občine staro hišo, rojstni dom avstro-ogrskega viceadmirala Viljema Tegetthofa, na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice, z namenom da jo podre in da na njenem mestu zgradi novo stavbo. Izselila je njene prebivalce in povabila nekatere arhitekte, da izdelajo idejne načrte za trinadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo. Izbran je bil idejni projekt arhitekta Jaroslava Černigoja in Aleksandra Deva, ki sta nato, po odobritvi osnutka s strani občine, nadaljevala z izdelavo končnih načrtov. Gradbena dela, ki so potekala med aprilom 1931 in junijem 1932, je izvajalo mariborsko stavbno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja. Zunanjost hranilnice Dravske banovine je skoraj v celoti ohranjena v prvotnem stanju, prišlo je le do zamenjav pomičnih oken in kovinskih okvirjev, zaradi številnih predelav notranjščine pa se je do danes ohranilo le kamnito stopnišče, ki vodi do prvega nadstropja.

Osrednji urad za zavarovanje delavcev na Sodni ulici in Ulici talcev

Na razstavi Umetnostne galerije Maribor lahko preberemo, da je poslovno-stanovanjska zgradba, zgrajena med leti 1930 in 1932 prvo arhitekturno delo Saše Deva v Mariboru. Potem ko je zmagal na vabljenem natečaju, se je iz Ljubljane, kjer je delal v arhitekturni pisarni Josipa Costaperarie preselil nazaj v Maribor in odprl svoj biro. Tako kot danes je hiša prvotno služila kot zdravstveni doma z različnimi ambulantami, bolniškimi sobami, terapevtskim kopališčem in lekarno. Ob tem so projektu zaradi gospodarnosti dodali poslovni in stanovanjski del. Lokacija objekta je bila v jugozahodnem delu takrat nepozidanega stavbnega otoka.

Saša Dev je celotno stavbo zasnoval kot sistem nosilne opečne notranje stene in zunanjih fasadnih opečnih slopov z okni ter armiranobetonskih plošč in preklad. Tako so vsi prostori odlično naravno osvetljeni. V funkcionalnem smislu je objekt ločen na dva samostojna dela z dvema centralno postavljenima stopniščema. V zahodnem delu so stanovanja in poslovni prostori, v južnem delu pa je umeščen zdravstveni dom. Takšna zasnova je omogočila, da je hodnikov kar se da malo in je s tem izkoristek celotne stavbne mase optimalen. Med vojno je bil del stavbe sicer porušen, a so ga po vojni obnovili v izvorni obliki. Po skoraj sto letih je zunanjost objekta dobro ohranjena, vendar ostaja koncept fasade težko čitljiv. Z manjšimi posegi – vzpostavitev prvotnega kolorita in odstranitev ometa iz slopov v pritličju – bi lahko ponovno vzpostavili izvorno elegantno zasnovo.

Gospodarska zavarovalna zadruga Drava na Ulici talcev

Izhodišče za načrtovanje poslovno-stanovanjske zgradbe zavarovalnice Drava, ki je bila zgrajena med leti 1937 in 1940 je predstavljalo skorajda neuporabno zemljišče, dolgo 54 metrov in široko le 4,25 metrov, ki je nastalo kot posledica nepremišljene pozidave nekdanje Aleksandrove ceste. Armiran beton, s katerim so arhitekti začeli eksperimentirati na začetku 20. stoletja, je Saši Devu omogočil, da je celotno hišo nad pritličjem razširil za dodatnih 180 centimetrov. S tem je ohranil gradbeno linijo in prostor za pešce v parterju, v nadstropjih pa zagotovil dovolj globine za sodobno zasnovo stanovanj. Stanovanjski del je Saša Dev zasnoval kot sistem armiranobetonskih stopniščnih jeder ter stebrov in nosilcev. Ti se naslanjajo na zunanje stene pritličja in omogočajo sodobno tipologijo ter prilagodljivost stanovanj. Pri stavbi prav tako navdušuje dejstvo, da vsi prostori razpolagajo z dnevno svetlobo in naravnih prezračevanjem.

Zgradbo lahko še danes začutimo v izvorni arhitekturni zasnovi.

Razstava v Umetnostni galeriji Maribor

V prostorih Umetnostne galerije Maribor so v koncu lanskega leta postavili veliko arhitekturno razstavo Saši Devu, vključno z vsemi podrobnostmi njegovih najpomembnejših del in arhitekturnih načrtov. Razstavo si v prostorih Umetnostne galerije Maribor lahko ogledate do 5. marca.