Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor je šola, kjer sta v ospredju podjetništvo in ekonomija. Na šoli povezujejo teorijo s prakso in spodbujajo kompetence 21. stoletja, predvsem podjetnost, kreativnost, digitalno in finančno pismenost in zmožnost javnega nastopanja.
V šolskem letu 2023/24 že šestič sodelujejo z Javno agencijo (SPIRIT) s projektom JP MLADI in v okviru tega sodelovanja uresničujejo svoje izobraževalne in vzgojne cilje.
Mladi podjetniki v nastajanju
Na šoli zastavijo projekt tako, da v jesenskih mesecih vsem dijakom šole, tako gimnazijcem kot dijakom srednjega strokovnega izobraževanja, omogočijo določeno podjetniško izkušnjo.
Dijaki obiščejo številna podjetja in spoznavajo podjetniške izzive v resničnem življenju. V letošnjem letu so jim prijazno odprli vrata v podjetjih Primat d.d., Vivapen d.o.o., Krka d.d., Luka Koper d.d., TC Citycenter Celje, v Mariboru so obiskali še Cono Tezno, Ajpes in Tovarno podjemov.
»Dragocena so spoznanja, katera znanja in kompetence so v realnem podjetniškem svetu pričakovana pri mladih ekonomistih,« poudarjajo na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor: »V podjetjih poudarjajo, da jih najbolj pritegnejo mladi, ki so se pripravljeni učiti, so iznajdljivi, radovedni in samoiniciativni. Zato je gotovo najbolj zanimiv del projekta start up vikend, v katerem lahko dijaki vse te spretnosti preizkusijo.«
Kako poteka start up vikend na šoli?
Dijaki tretjih letnikov ekonomske gimnazije dva dni pouka preživijo v drugačnem formatu, v obliki projektne situacije, dinamično, odprto, kreativno.
Pri razvoju lastne poslovne ideje jih vodi zunanji mentor, v tem šolskem letu ponovno mag. Jure Verhovnik, ki je pomagal razvijati poslovne korake več kot 250 start up podjetnikov. »Delo s takim strokovnjakom je odlična priložnost za drugačno izkušnjo pouka,« so prepričani na SEŠG Maribor.
Start up ali zagonsko podjetje je praviloma majhno, novoustanovljeno podjetje, ki skuša uspeti z inovativno idejo produkta. Delovno okolje podjetja je sproščeno, fleksibilno, možnosti financiranja pa pogosto iščejo na globalnem trgu množičnega financiranja (Kickstarter).
Prvo presenečenje doživijo dijaki že na začetku prvega dne, saj so razvrščeni v popolnoma nove skupine, sestavljene iz dijakov različnih razredov.
V podjetjih je potrebno sodelovati z različnimi sodelavci, zato je taka učna situacija odlična priložnost za izkušnjo sodelovalnega in timskega dela, zmožnost prilagajanja novim situacijam, sposobnost zagovarjanja svojih stališč na primeren način.
Takoj zjutraj ob prvem dnevu izziva dijaki določijo vodje ekip in dobijo prvo skupinsko nalogo. Po natančno odmerjene pol ure prihitijo nazaj v razred s predmeti oz. slikovnimi dokazi o izvedbi skupinskih nalog in podobnim. Nagrada za prvo mesto je podeljena in z delom na start up ideji se lahko začne. Nekaj teorije, primerov iz prakse in prva resna naloga – odkriti podjetniški problem in najti rešitev.
Kako nastane podjetniška ideja?
Podjetniška ideja se začne izoblikovati z zaznavanjem problema določene skupine ljudi in iskanja načina, kako bi ta problem rešili. Pravi podjetniki povsod okrog sebe vidijo poslovne priložnosti, s katerimi rešujejo probleme drugih ali pa svoje probleme in lastna zanimanja ali hobije spremenijo v posel. In dijaki so ta dan postavljeni v vlogo podjetnika, razmišljajo o problemih in možnih rešitvah.
Prve predstavitve poslovnih idej. Foto: SEŠG Maribor
Sledi prva predstavitev poslovnih idej. Mentor Jure pozorno posluša, postavi dodatna vprašanja, opozori na možne pasti. Dijaki nadaljujejo delo na svoji poslovni ideji z izpolnjevanjem kanvas poslovnega modela, ki je priljubljena oblika sodobnega poslovnega načrta v start up svetu.
Poslovna ideja je podrobno razčlenjena, od ponudbe, ustrezne ciljne skupine, pravih prodajnih kanalov, ključnih sredstev in aktivnosti za delovanje, poslovnih partnerjev, odnosa do strank, različnih vrst prihodkov in seveda upoštevanja stroškov uresničevanja poslovne ideje. Ideja tega modela je dejansko preverjanje, ali zapisane predpostavke o poslovni ideji držijo ali ne.
Kanvas model. Foto: SEŠG Maribor
Ker delo podjetnika ni omejeno zgolj na 8 urni delavnik, ampak zajema tudi številne popoldneve, večere in vikende, tudi dijaki svoje delo nadaljujejo v popoldanskih urah, ko morajo narediti še mini tržno raziskavo in preveriti, ali so njihove zamisli tržno zanimive. Po pripravi analize raziskave se prvi delovni dan počasi zaključi.
Zmagovalne ekipe. Foto: SEŠG Maribor
In kdo zmaga?
Drugi dan se začne sproščeno in kreativno, kot se za start up dan spodobi. Kdo bo zgradil bolj trden most ali višjo stavbo iz špagetov? Najbolj iznajdljivi zmagajo!
V nadaljevanju dijake čaka hitri tempo dela. Popraviti morajo poslovni model, če se je v raziskavi prejšnjega dne izkazal za pomanjkljivega. Do obvezne malice že pripravijo prve osnutke končnih predstavitev, temu sledi še priprava na javno predstavitev. Startup-ovci jo imenujejo pitch.
Pitch je kratka, jedrnata predstavitev poslovne ideje, s katero morate v manj kot minuti prepričati potencialnega investitorja.
Dijaki imajo na voljo 5 minut za predstavitev svoje poslovne ideje pred komisijo. Opoldne je trema, napetost in navdušenje na vrhuncu. Skupine izvedejo pripravljalni nastop z mentorjem in imajo še približno pol ure časa za zadnje popravke in pripravo na končno predstavitev. Sedaj gre zares.
Tri članska komisija je že v njihovem učnem podjetju, sestavlja jo upokojeni učitelj ekonomije Brane Šulin in dva nekdanja dijaka, ki uspešno študirata ekonomijo, Nika Brumec in Peter Vuk.
Moto šole je je namreč: »Danes sošolci, jutri poslovni partnerji«, zato z največjim obojestranskim veseljem sodelujejo z nekdanjimi dijaki in učitelji.
Komisija spodbuja dijake, da lahko nastopijo sproščeno in samozavestno. Ideje so zanimive, od naprave za čiščenje pasjih tac do navigacijskih, na svetlobo prilagojenih očal ali smerokazov za skiroje.
Ekipe so zelo izenačene, zato ima komisija zahtevno nalogo, odločajo malenkosti. A izkušnja teh dveh dni je tudi, da vsi žal niso vedno zmagovalci, zato komisija podeli nagrade za prva tri mesta.
Prvi trije se veselijo, drugi so malce razočarani, a s priznanjem, ki si ga je zaslužil prav vsak dijak, se povrnejo nasmehi na obraze. Sledi še skupna fotografija in zaslužen počitek za vse.
Šteje lastna izkušnja
Najboljša učiteljica je lastna izkušnja in start up vikend jo omogoči. SEŠG povezovanja teorije s prakso ne omogoča samo dijakom, ki so poklicno že usmerjeni, ampak tudi gimnazijcem. In zakaj je tudi zanje povezava s prakso pomembna?
Ravnateljica, mag. Andreja Zver Dobaj, pove še, da povezava teorije s prakso omogoča, da dijaki abstraktna znanja, koncepte in zakonitosti s praktično izkušnjo bolje razumejo in se jih lažje naučijo, dijaki se pripravljajo na reševanje realnih izzivov in problemov v življenju, delo na praktičnih izzivih spodbuja inovativnost in kreativnost in razvija različne veščine, tudi prilagodljivost, vse to pa v sodobnem svetu za uspešno poslovno in osebno življenje potrebujemo prav vsi.
