Poleg študije možnosti delnega kabliranja daljnovodne trase, ki jo pripravlja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV), se izvaja tudi študija alternativnih možnosti transporta, ki preučuje možnost vzpostavitve žičniške povezave kot prebivalcem in okolju prijaznejše rešitve med gradnjo elektrarne. Pri obeh analizah sodelujejo tudi predstavniki lokalnih skupnosti, kar je v slovenskem prostoru redkost in pomemben korak k bolj vključujočemu načrtovanju projektov.
Nova študija o delnem kabliranju
Na pobudo lokalnega okolja so Dravske elektrarne Maribor (DEM), nosilec projekta, naročile novo dodatno strokovno študijo, ki jo izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar, vodilna strokovna institucija na tem področju.
Čeprav ta analiza v fazi presoje vplivov na okolje ni del zakonsko obveznih postopkov – saj je bila možnost kabliranja že preverjana v času sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) – so se v DEM odločili prisluhniti pobudam domačinov in s strokovnim pristopom ponovno preveriti tehnično, prostorsko in okoljsko izvedljivost delnega kabliranja daljnovoda.
[[image_1_article_81815]]
V prvem koraku bo EIMV pregledal obstoječo projektno in prostorsko dokumentacijo, v nadaljevanju pa sledijo terenski ogledi in tehnične analize konkretnih odsekov, kjer bi bila podzemna izvedba mogoča.
Cilj študije je pripraviti strokovno utemeljene in družbeno sprejemljive rešitve, ki bodo temeljile na realnih pogojih območja in potrebah elektroenergetskega sistema.
Potek študije in način vključevanja deležnikov so bili predstavljeni tudi na srečanju v Selnici ob Dravi 26. septembra 2025, ki ga je organiziral Državni svet Republike Slovenije.
Dogodek je združil predstavnike civilnih iniciativ, lokalnih skupnosti, strokovnih institucij in investitorja.
Kot poudarjajo v EIMV, namen procesa ni le tehnična primerjava različnih možnosti, temveč iskanje najboljše dolgoročne in družbeno sprejemljive rešitve, ki bo hkrati zagotavljala zanesljivost elektroenergetskega sistema ter spoštovala občutljivost prostora in okolja.
Iskanje prijaznejših transportnih poti
Druga vzporedna analiza preučuje alternativne možnosti transporta v času gradnje elektrarne.
Glavni poudarek je na možnosti transportne žičnice, ki bi med gradnjo omogočala prevoz materiala in opreme z bistveno manjšim vplivom na vsakdanje življenje prebivalcev in okolje kot klasični cestni transport. Študija vključuje tehnične, logistične in okoljske vidike, od prostorske umeščenosti do energetske učinkovitosti, ter analizira vplive na lokalno prometno in naravno okolje. Kot kažejo prve usmeritve, bi lahko sistem transportne žičnice v določenih fazah projekta pomenil trajnostno dopolnitev klasičnih transportnih poti, obenem pa zmanjšal prometno obremenitev območja.
Transport s pomočjo žičnic je že uveljavljena metoda pri gradnji objektov, še posebej tam, kjer so dostopi oteženi. Tak sistem omogoča varno premikanje težkih gradbenih komponent, materiala in opreme tudi po strmih terenih, brez potrebe po dodatni obremenitvi ali gradnji obsežnih cestnih povezav.
Dobri primeri iz Evrope potrjujejo učinkovitost tega pristopa: V Švici je pri razširitvi hidroelektrarne Linthal leta 2015 uporabljen žičniški transportni sistem, ki je prevažal material po težko dostopnem terenu z nagibi do 34° in z razdaljo več kot 2.200 metrov.
Strokovne rešitve v sodelovanju z okoljem
Obe študiji bosta izvedeni v tesnem sodelovanju z lokalnim okoljem. Predstavniki krajevnih skupnosti in civilnih iniciativ bodo sodelovali s strokovnjaki pri zbiranju podatkov in razumevanju prostorskih posebnosti območja, kar povečuje zaupanje in omogoča boljšo izmenjavo informacij.
Razvoj projekta ČHE Kozjak tako nadaljuje smer, v kateri strokovno načrtovanje dopolnjuje vključevanje lokalnih skupnosti. Odprt dialog in sodelovanje domačinov pri pripravi strokovnih študij pomenita pomemben korak k večjemu zaupanju, preglednosti in iskanju rešitev, ki bodo sprejemljive tako za prostor kot za ljudi, ki tam živijo.
