Danes obeležujemo Dan urgentne medicine in v ta namen so zaposleni iz mariborske urgence predstavili problematike njihovega dela. Dr. Matej Strnad iz Urgentnega centra UKC Maribor je ob tej priložnosti dejal, da sistem nujne medicinske pomoči deluje 365 dni v letu in 24 ur na dan, kar pa predstavlja velik napor oziroma ima posledice na osebju. “Ker je osebje ves čas v pogonu, je iztrošeno, pojavljajo se znaki izgorelosti. Pri zdravnikih je to približno 50-odstotna izgorelost, kar smo ugotovili v raziskavi, ki smo jo naredili pred dvema letoma. Pričakujemo, da pride do sistemskih ureditev, da se uredijo delovni normativi in standardi v urgentni medicini, da bi imeli dovolj časa za paciente in bi bili posledično pacienti bolj zadovoljni z obravnavo v nujni medicinski pomoči,” je dodal.
V mariborskem Urgentnem centru dnevno obravnavajo približno 300 bolnikov, 100.000 na leto.
Tudi dr. Simon Ranfl, specializant urgentne medicine, je izpostavil izčrpanost zaposlenih na Urgentnem centru: “Kadrovsko smo podhranjeni, izčrpani, izgoreli.” Zato si želijo izboljšav dela, ki ga opravljajo, saj morajo za vsakega pacienta poskrbeti karseda dobro. Ranfl računa na to, da se bodo pogoji toliko izboljšali, da bodo lahko z več energije in volje delali bolje kot delajo sedaj.
“Želimo si, da država, politika in širša javnost prepozna našo vlogo, naše mesto v sistemu”
Kot je poudaril dr. Andrej Hohnec iz mariborskega Urgentnega centra, želijo opozoriti, da zaposleni na urgenci doživljajo veliko stresa, zato pričakujejo predloge dobrih rešitev: “Želimo si, da država, politika in širša javnost prepozna našo vlogo, naše mesto v sistemu. Tukaj smo kot prvi stik z najhuje poškodovanimi ali kritično bolnimi, na žalost tudi zadnji stik z umirajočimi. Zato mislimo, da je treba na to zelo jasno opozoriti in povedati svoja pričakovanja.”
Kot je v nadaljevanju še opozoril, je trenutno obstoječi sistem, kar se tiče kadrov, infrastrukture in organizacije, za bolnike preslab, zato pozivajo novonastajajočo vlado in politiko, da bodo tudi v nujni medicinski pomoči zagotovljeni pogoji, ki bodo pacientom omogočili najboljše možnosti za preživetje, dober potek zdravljenja in pravočasno diagnostiko, tako kot si jih zaslužijo.
Kadra primanjkuje, mladi pa se zaradi obremenitev ne odločajo za urgentno medicino
Problem v urgentni medicini pa ni le v obremenjenih in izgorelih zaposlenih, ampak tudi pri pomanjkanju kadra, s katerim se srečujejo. “Če kadra ni, urgentna medicina kot stroka ne bo napredovala,” je opozoril dr. Strnad.
Jernej Mori, strokovni vodja zdravstvene nege Urgentnega centra je poudaril, da je največji izziv pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester: “Medicinske sestre so kot švicarski nož, imajo ogromno nekega specifičnega, dodatnega znanja in jih je zelo težko nadomestiti. Zato si ne moremo dovoliti, da nam te medicinske sestre odhajajo na delovišča izven zdravstvene nege in čez mejo v tujino. Zato je na državi, da spremeni strategijo delovnega okolja. Ob tem bi se rad zahvalil vsem medicinskim sestram, zaposlenim v urgentni dejavnosti in vsem medicinskim sestram, zaposlenim v zdravstveni negi po Sloveniji,” je poudaril.
Za popolnoma delujoč Urgentni center bi potrebovali približno 66 zdravnikov urgentne medicine. Trenutno imajo približno 8 specialistov in 10 specializantov.
Po besedah dr. Strnada se študentom in mladim urgentna medicina zdi zanimiva in dinamična. Vendar ko pridejo na urgenco, se bojijo, da teh obremenitev in stresa ne bi zmogli opravljati skozi vso svojo delovno kariero: “Zato se mladi tudi večinoma ne odločajo za specializacijo iz urgentne medicine”. Kot je v nadaljevanju še pojasnil, je na zadnjem razpisu bil odstotek prijavljenih zdravnikov za to specializacijo zelo slab. Zato je po njegovem prepričanju treba urediti delovne pogoje, da bodo imeli občutek, da lahko zdržijo delovni tempo.
Tudi pacienti, ki ne potrebujejo nujno pomoč, pridejo na urgenco
Problem, s katerim se na urgenci še srečujejo, je to, da se številni pacienti zatečejo k njim, ki sicer ne potrebujejo nujne medicinske pomoči. Po triaži, ki je razdeljena v pet kategorij, je le polovica tistih, ki so nujni primeri in potrebujejo nujno oskrbo (rumena, oranžna in rdeča kategorija), druga polovica pa so ostali pacienti, ki sodijo v zeleno in modro kategorijo. “Razlog za to je ta, da pacienti ne pridejo do svojega zdravnika in pridejo tja, kjer pač dobijo zdravstveno oskrbo,” je dodal dr. Strnad.
