Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je v prvih štirih mesecih letos posloval s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1,88 milijona evrov, kar je bolje kot v enakem obdobju lani. "Zelo vzpodbudno je, da se je obseg opravljenih programov povečal za skoraj 10 odstotkov," je na današnji seji sveta zavoda povedal predsednik Marjan Mačkošek.

Flis: Stroški dela nam povzročajo glavobole

Svet zavoda po navedbah predsednika pričakuje, da se dosežena raven poslovanja nadaljuje tudi v drugi polovici leta. "Na prihodkovni strani se pričakuje dodaten prihodek zaradi povečanega obsega opravljenega dela," pravi Mačkošek.

Samo aprila je UKC Maribor dosegel presežek odhodkov nad prihodki v višini 578.000 evrov, a je to po besedah generalnega direktorja Vojka Flisa le ocena, saj je še vedno veliko neznank. Kot je dejal, so zanje trenutno največji izziv stroški dela, saj še ni znano, kako bo finančno pokrita plačna reforma. "Stroški dela nam povzročajo glavobole. Sindikati upravičeno zahtevajo to, kar je zapisano v kolektivnih pogodbah, a za to niso zagotovljeni viri," je povedal.

Da je treba to čim prej doreči, so se strinjali tudi člani sveta zavoda. Na predlog članice Mojce Gornjak bodo pozvali ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se to na sistemski ravni čim prej uredi.

"Delamo veliko več, kot smo delali prej"

Po besedah Flisa še vedno tudi ni znano, kako bodo plačani programi, kjer v kliničnem centru delajo viške. "Delamo veliko več, kot smo delali prej," je dejal. Po prejšnjih pravilih te storitve ne bi bile plačane, a po besedah generalnega direktorja tečejo pogovori z ZZZS, da bi bilo to vendarle finančno pokrito, saj oba klinična centra v državi ne moreta pošiljati bolnikov v druge ustanove. "Te programe moramo opraviti in jih tudi bomo opravili, si pa želimo, da bodo ustrezno plačani," je poudaril.

Ker je klinični center opredeljen kot kritična infrastruktura, so potrebni tudi določeni investicijski vložki. Po besedah Flisa se za to dogovarjajo za sofinanciranje s strani ministrstva za obrambo.

Zakaj se čakalne dobe ne krajšajo?

Povprečne čakalne dobe so v UKC Maribor podobne kot prejšnje mesece. Opažajo namreč, da se jim ob povečevanju obsega dela povečuje tudi priliv bolnikov. "Kljub povečanemu obsegu dela ostaja stanje čakalnih dob nespremenjeno, saj se priliv pacientov pričakuje zaradi dejstva, da so nekatere zdravstvene ustanove na sekundarnem nivoju pričele opuščati določene programe," je povzel Mačkošek.

Na investicijskem področju se kaže premik na bolje. Flis je seznanil svet zavoda z zaključenim razpisom za nabavo novih obsevalnikov za onkologijo in objavo razpisa za gradnjo nove infekcijske klinike, pri koncu je ureditev negovalne bolnišnice. "Dogovori tečejo tudi o modularni bolnišnici," je dejal in ocenil, da je klinični center priča enemu največjih investicijskih ciklusov v zadnjih 20 letih.

Trendi so vzpodbudni

Glede na vse okoliščine je zadovoljen, saj so v UKC Maribor izboljšali realizacijo programov na vseh področjih. "Trendi so zelo dobri," je ocenil. "Rezultat še ni spodbuden, trendi pa so spodbudni," se je strinjal član sveta zavoda Borut Bogataj.

Predsednik sveta zavoda Mačkošek je bil zadovoljen, da UKC Maribor beleži za skoraj 10 odstotkov višji obseg dela kot lani. Lani je bil v tem obdobju tudi višji presežek odhodkov nad prihodki, likvidnost ni težava. "Kljub temu je pri stroških treba biti racionalen," je opozoril.

Leto 2024 je UKC Maribor sklenil z 10,6 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, za letos pa napoveduje uravnotežen rezultat.

Čeprav trenutno nimajo likvidnostnih težav, so v UKC Maribor na pobudo sveta zavoda z ene od prejšnjih sej pripravili osnutek ukrepov za obvladovanje likvidnosti. Pri tem so se osredotočili na možnosti oz. želje na področju povečevanja prihodkov, s čimer pa članov sveta zavoda niso zadovoljili. Zato so danes dobili nalogo, da ta dokument do naslednje seje preoblikujejo v program obvladovanja stroškov.

STA