V Sloveniji že več let primanjkuje stanovanj, v katera bi se lahko vselili mladi oziroma si jih lahko privoščili. Nenavadno, saj se na prvi pogled zdi, da se po državi dogaja pravi gradbeni bum. Težava je v tem, da so ponudniki prepoznali poslovno priložnost, ki je nastala zaradi stanovanjske krize – cene so poskočile v nebo. Zdi se, da je prosti trg, vsaj na področju nepremičnin, zašel v slepo ulico. Stanovanja se hitro prodajo, a nemalokrat ostanejo prazna kot oblika naložbe.
Nekateri bi dejali, da ni pretirano nenavadno, da je aktualna vlada začela razmišljati o uvedbi davka na nepremičnine, ki bi omenjena prazna stanovanja spravil v promet ali pa državi vsaj prinesel dodatna sredstva za gradnjo javnih stanovanj oziroma razbremenitev plač. Ne glede na to, ali bo davek na nepremičnine sprejet, ta predstavlja le del rešitve. Ključen del je, kot so prepričani nekateri, gradnja javnih najemnih stanovanj, ki bi lahko postala alternativa zasebnim ponudnikom. Če bo imel potencialni najemojemalec možnost najema državnega stanovanja z nižjo najemnino kot pri zasebnem ponudniku, se bo lahko odločil za prvo možnost. Zasebniki pa bodo prisiljeni v znižanje cen – gre za posredno regulacijo nepremičninskega trga.
Kako je pri severnih sosedih?
Vse od nastopa Golobove vlade, ki si je na področju stanovanjske politike zadala ambiciozne cilje, slišimo, da bo država prevzela model, ki ga že leta uporabljajo v avstrijski prestolnici – t. i. dunajski model. Dunaj je že od začetka 20. stoletja rdeča utrdba socialdemokratov, ki tako v mestu že več kot stoletje vodijo ambiciozno stanovanjsko politiko. Rezultati so opazni – po podatkih, ki jih je objavila dunajska mestna administracija, več kot 60 odstotkov prebivalstva živi v javnih najemnih stanovanjih oziroma v stanovanjih, kjer prejemajo mestno subvencijo. Da lahko sistem deluje, mesto zanj letno nameni okoli 500 milijonov evrov. To je petkrat več, kot namerava za gradnjo nameniti vlada Roberta Goloba, a je tudi slednje velik korak naprej na področju gradnje javnih stanovanj v Sloveniji. V zadnjih desetletjih, torej od razpada Jugoslavije, je bilo področje precej podhranjeno.
Dunajski model ima številne prednosti, tudi na področjih, na katera sprva ne bi pomislili. Eno izmed teh je lokalno gospodarstvo. Morda se zdi nenavadno, saj mora država v gradnjo in vzdrževanje javnih najemnih stanovanj vlagati precejšnja sredstva, a se ta mestu dobro povrnejo. Kar 3,5 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenega v okviru dunajskega javnega stanovanjskega fonda – program dolgoročno ustvari 30.100 delovnih mest in 23.300 kratkoročnih. Če številke prenesemo v Slovenijo, bi lahko primerljiv sistem zaposloval okoli 30.000 ljudi.
Obstajajo tudi drugi pozitivni učinki javnih najemnih stanovanj na gospodarstvo. Najemnina v javnih najemnih stanovanjih je približno 670 do 770 evrov nižja kot pri zasebnikih. Najemojemalci lahko prihranjen znesek porabijo drugje, kar prispeva k boljši gospodarski kondiciji mesta, saj se dvigne kupna moč prebivalstva in s tem potrošnja.
Več si lahko preberete na naslednji povezavi: Stanovanjska politika Dunaja
Kateri projekti se nam obetajo v Mariboru?
Da bi lahko kar se da objektivno primerjali slovenski oziroma mariborski in avstrijski oziroma dunajski model socialnih stanovanj, smo se obrnili na Mestno občino Maribor. Predstavili so nam, kateri projekti so trenutno v gradnji oziroma v načrtovanju.
Izmed načrtovanih javnih najemnih stanovanj bo najprej končanih 20 oskrbovanih enot v Staršah. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor bo postavil pet objektov s po štirimi stanovanji, vanje pa se bodo prvi stanovalci najverjetneje lahko vselili januarja 2026.
Bolj podoben dunajskemu tipu javnih stanovanj je tip objekta, ki bo dokončan kot drugi po vrsti – Večstanovanjski objekt za mlade in mlade družine Dvořakova. Sklad načrtuje, da bo objekt vseljiv decembra 2027 oziroma januarja 2028. Večstanovanjski objekt bo obsegal 45 stanovanj, zanj pa imajo že izdano gradbeno dovoljenje. O izgledu bodoče stavbe oz. kompleksa so na občini zapisali naslednje: »[...]zasnova sledi logiki robne zazidave kareja z ločenimi vzdolžnimi objekti, ki je značilna za območje med Dvořakovo ulico, Ulico Moša Pijade in Ljubljansko ulico. V tem smislu je predvidena novogradnja deljena na dva objekta, ki oblikujeta »odprt« zahodni vogal z vmesnim prehodom v parkovno urejeno notranjost stanovanjskega območja.[...]«
[[image_1_article_80248]]
V letu 2028 naj bi bil končan tudi podoben projekt – Večstanovanjski objekt za mlade in mlade družine Vrbanska, ki pa bo približno trikrat manjši kot tisti na Dvořakovi, saj bo obsegal 14 enot. Idejna zasnova za izgradnjo je že pridobljena, naslednje leto pa občina namerava pridobiti gradbeno dovoljenje. Na občini so poudarili tudi, da bodo z izgradnjo javnih najemnih stanovanj v bližini centra mesta dvignili kakovost bivanja na območju.
Po letu 2026 se predvideva tudi izgradnja dveh stanovanjskih objektov na Studencih in Teznu. Oba naj bi obsegala po 50 enot. Največje naselje javnega stanovanjskega sklada v Mariboru, ki tudi precej spominja na Dunaj, pa bo umeščeno v ta časovni okvir. Naselje bo na Pobrežju in bo obsegalo več blokov s skupno 300 stanovanji. Naselje naj bi vsebovalo tudi podzemne garaže.
[[image_2_article_80248]]
[[image_3_article_80248]]
»[…] Kupnina je znašala 1.489.800 € oziroma okvirno 40 € na m2.[…]«, navajajo na občini.
V občini so nas obenem opozorili, da se pri gradnji stanovanj soočajo z več izzivi. Največji je finančna vzdržnost: »[…]JMSS Maribor se financira izključno iz pobranih najemnin in morebitne prodaje dotrajanih nepremičnin. To pomeni, da mora sam zagotoviti vsaj 20 % lastnih sredstev za nove investicije, hkrati pa tudi sredstva za odplačevanje dolgoročnih posojil. Povprečna neprofitna najemnina v JMSS Maribor trenutno znaša 3,66 €/m², kar zadošča za redno vzdrževanje stanovanjskega fonda, ne pa tudi za financiranje novih gradenj.[…]« pojasnjujejo na občini. Opozorili so tudi, da gradnjo ovirajo dolgotrajni administrativni postopki.
