Objekt Kreativnega parka Drava (KPD), kjer ima svoje prostore tudi Regionalna razvojna agencija (RRA) za Podravje – Maribor, že več let predstavlja neizkoriščen potencial mesta. Do leta 2021 je bila s sredstvi EU sofinancirana obnova zahodnega trakta, z njim pa je na 3.500 kvadratnih metrih zagotovljen prostor za Podjetniški center RRA, kjer so naseljene tudi podporne dejavnosti za podjetja iz Maribora in Podravske regije. Obnovljen je tudi severozahodni trakt oz. Karantena, kjer Narodni dom nudi podporo kulturni dejavnosti mesta. Večje obnove pa je bil v zadnjem obdobju deležen še jugovzhodni trakt, ki je v zasebni lasti.
Vrednost projekta se ocenjuje na dobrih 15 milijonov evrov
Z Mestno občino Maribor (MOM), ki je skupaj z RRA Podravje – Maribor lastnica še neobnovljenega centralnega in vzhodnega trakta, se zavedajo, da prostori obstoječega kompleksa stavb ponujajo odlične možnosti za namestitev in izvajanje podjetniških dejavnosti, zato so pričeli s prvimi aktivnostmi za njegovo obnovo. Na današnjem konferenčnem srečanju, so širšo javnost seznanili z načrti obnove centralnega in vzhodnega trakta in vsebinami, ki bodo zapolnile trenutno prazne, a izjemno funkcionalne prostore po zaključku obnove. Obnova kompleksa, torej stavbe D in stavbe E, bi naj potekala v večih fazah, trenutno ocenjena vrednost projekta pa bi naj znašala dobrih 15.700.000 evrov, pri čemer bi naj večinska sredstva pridobili s strani Evropske Unije in deloma tudi s strani MOM. Pričakuje se, da bodo obnovo projekta deloma pokrili tudi privatniki, ki so lastniki ostali delov objekta, ki niso v domeni RRA ali MOM.
“Prvi koraki k prenovi kompleksa stavb se že izvajajo, vključno z čiščenjem prostorov. Pri obeh krakih stavbe, ki sta v lasti MOM in delni lasti RAR, pa smo začeli tudi z vsebinsko prenovo. Prav tako smo ohranili kratico bivšega Kazenskega poboljševalnega doma (KPD) ter jo preimenovali v Kreativni park Drava (KPD),” pojasnjuje direktor RRA, Uroš Rozman.
Predvideva se razvoj regijskega podjetnega centra
RRA skupaj z MOM v teh prostorih načrtuje razvoj regijskega podjetnega centra z najrazličnejšimi vsebinami, predvsem bi želeli nadaljevati zgodbo o podpori podjetništva z mrežnim podjetniškim inkubatorjem, ustvarili bi naj tudi mrežni talent center. Prenovljen objekt bi naj služil tudi kot demo center pametne stavbe, ki bo nizkoenergetska in okolju prijazna. Del objekta bodo namenili razstavam in prireditvam, predvsem za gospodarstvo in podjetništvo ter tudi kot kreativni center za vse nadobudne podjetnike.
“Celoten objekt je velik nekje 15.000 m2, od tega so deli, ki se predvidevajo za obnovo med 8.000 m2 in 9.000 m2, načrtujemo še, da bo v novih prostorih na voljo okoli 200 novih delovnih mest, celotna prenova objekta pa je ocenjena na dobrih 15 milijonov evrov” še pove Rozman.
“Predvsem bi želeli, da smo eni izmed prvih v Sloveniji, ki bi dokazali, da je možno več kot 100 let star objekt, obnoviti po sodobnih načelih in zato pridobiti tudi evropska sredstva,” še doda Uroš Rozman.
Končno podobo bi naj stavba dobila do leta 2030
Finalni izgled bi naj stavba dobila do leta 2030. Rozman poudarja, da bi si želeli, da v prenovo vstopijo ne le zgolj v sodelovanju z MOM temveč tudi s privatnimi lastniki preostalih delov stavb tega kompleksa. “V letošnjem letu se intenzivno posvečamo predvsem čiščenju stavbe, saj bi želeli ustvariti 3D fotografijo vseh prostorov, ki bo omogočala kasnejšo lažjo predstavitev stavbe kot primer pametne prenove zgodovinskega objekta,” pojasnjuje Rozman. V letošnjem letu bodo pripravili še idejno zasnovo in zasnovo za gradbeno dovoljenje, ki sta pogoj za kandidiranje na razpisih za pridobitev evropskih sredstev.
V teh kaznilnicah je svoj čas odslužil tudi Josip Broz – Tito
V okolici objekta se predvideva izgradnja parkirišča z okoli 1200 parkirnimi mesti za pokrivanje potreb za osebe, ki bi redno prihajale v prenovljene prostore. V kletnih prostorih, kjer se je nahajala tudi moška kaznilnica, je svoj kazenski čas tam moral odslužiti celo Josip Broz – Tito, čigar zaporna celica je ostala ohranjena do današnjega dne. Načrtujejo, da bo v primeru reorganizacije prostorov za kulturne potrebe njegova celica postala razstavni eksponat, ki bo del razstave o zgodovinski pomembnosti prenovljenega objekta.
“Verjamemo, da bo novo vzpostavljen Kreativni park Drava (KPD) ponujal številne razvojne možnosti, izobraževanje in usposabljanje perspektivnega kadra, z združevanjem aktivnosti regijskih podjetniško-podpornih institucij, razvojem novih storitev, programov in projektov pa bo lokacija KPD-ja postala sodoben regijski podjetniški center in se kot taka uveljavila v širšem evropskem prostoru,” je še povedal Rozman.
