Psihologi v porodnišnicah igrajo ključno vlogo pri podpori staršem, še posebej v primerih, ko se rodijo prezgodaj rojeni otroci. Prezgodnji porodi lahko prinesejo velik stres in čustveno obremenitev za starše, saj se soočajo s situacijo, ki ni bila pričakovana. V teh primerih lahko psihologi nudijo različne oblike pomoči in podpore.

V mariborski porodnišnici imajo za zdaj psihologa le ob delavnikih, si pa želijo, da bi ga imeli za 24 ur na dan. Kot nam je povedala tamkajšnja pediatrinja Mirjana Miksić, se veliko otrok prezgodaj namreč rodi ob vikendih ali praznikih. "Z novim letom smo zdaj le dobili fizioterapevta dobili, saj je pri zgodaj rojenih otrocih zelo pomemben handling, torej pravilno rokovanje z novorojenimi otroki. To se je do zdaj prevečkrat pozabljajo in enako je s psihologom. Pri zgodaj rojenih otrocih namreč traja zdravljenje dlje časa. Žal nimamo psihologa, ki bi se posebej ukvarjal z mamicami zgodaj rojenih otrok. Nepričakovani zgodnji porodi se dogajajo ravno v času praznikov. Takrat smo na voljo zdravniki in sestre, dodatne podpore pa nimamo."

Mirjana Miksić še poudarja, da si želi čim več spontanih, enostavnih porodov, čim manj bolanih otrok in čim manj zgodaj rojenih otrok, ker vsak prezgodaj rojeni otrok nosi s sabo številne težave. "Zdravljenje takih otrok traja tudi od 5 do 6 mesecev. To so otroci, ki se rodijo s težo od 450 gramov naprej, vsi organski sistemi otrok so popolnoma nezreli in nepripravljeni za samostojno življenje. V naši državi je trenutno 10 odstotkov prezgodaj rojenih otrok, število pa narašča." 

"To je grozljiva stvar"

Kaj bi pomenilo imeti psihologa ob tako težkih situacijah, kot je zgodnje rojstvo otroka, je za naš medij povedala tudi mamica, ki želi biti neimenovana. Nedonošenko je rodila v 30. tednu. "Šlo je za grozljivo stvar, ker bi lahko obe izgubili življenje. S tem sem se ves čas soočala. V bolnici sem ležala 50 dni. Ne znam si predstavljati, da v tistem trenutku ne bi imela partnerja in družine, ki so mi vlivali upanje."

Kot nadaljuje, je seveda fokus na otroku, ampak njegovo preživetje je odvisno od zdrave mame, tako v psihičnem kot fizičnem smislu. "Glede tega nisem imela nobene podpore. Vprašajo te sicer na vizitah, če bi potrebovali kakšno dodatno pomoč, ampak to je taka stigma, da večina žensk to odkloni. Mogoče niti ne vejo, da bi pomoč potrebovale. Sama sem sicer rekla, da imam občutek, da bi potrebovala pogovor, ampak do njega nikoli ni prišlo. Očitno tega sistema v porodnišnici tukaj ni. Moja psihološka pomoč je bil moj partner, starejši otrok in pa družina." 

V svetovnem merilu je vsak deseti otrok rojen prezgodaj, kar samo v Evropi pomeni pol milijona nedonošenih otrok na leto. V Sloveniji se lahko sicer pohvalimo z nižjo stopnjo prezgodnjega poroda, kar znaša le približno sedem odstotkov, vendar to še vedno pomeni, da se vsako leto prezgodaj rodi približno 1400 otrok. 

Ti, najmanjši nedonošenčki, zaradi zdravljenja včasih na oddelku za intenzivno zdravljenje ostanejo tudi več kot pol leta, marsikateri otrok pa ima zaradi prezgodnjega rojstva zaplete – najpogostejši so kronične bolezni pljuč in posledice zapletov v možganih. Prezgodaj rojeni otroci imajo poleg tega povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, diha, srčno-žilnega in dihalnega sistema.

Naj pride kar psiholog

Po njenih besedah zdravnik na viziti zgolj površinsko oceni, ali je mamica dobro ali ne. "Dostikrat sem se tudi sama pretvarjala, da sem v redu. Dobro bi bilo, da bi psiholog mamice, ki sem jim je  zgodilo, kar se je meni, kar obiskal. In tako ocenil, ali potrebuješ dodatno pomoč ali ne. Spomnim se, da sem bila po desetih dneh sposobna oditi že domov, a sem zaradi otroka tam ležala še dodatnih 40 dni, kar je name zelo vplivalo, predvsem psihično. Najlažje je potem reči, da je to poporodna depresija, zato je treba pogledati vse, kar je bilo v tem postopku nudeno mamici. Mama je na koncu koncev tista, ki bo z otrokom zapustila porodnišnico," sklene naša sogovornica. 

V Mariboru se rojevajo najbolj rizični dojenčki 

Iz mariborske porodnišnice so nam naknadno še sporočili, da se v zadnjem desetletju rojeva 10-12 odstotkov nedonošenčkov, kar je precej več kot v drugih porodnišnicah, saj je mariborska ustanova ena od dveh terciarnih centrov v državi, kjer se rojevajo najbolj rizični novorojenčki.

"Večji del nedonošenčkov je kasno nedonošenih, rojenih med 34. in dopolnjenim 36. tednom nosečniške starosti, s čemer je povezana večja obolevnost in daljše bivanje nedonošenčkov in njihovih mamic v porodnišnici, v primerjavi z donošenimi novorojenčki. Ob morebitnih stiskah, ki jih doživljajo porodnice in tudi njihovi partnerji v primeru prezgodaj rojenega otroka, imajo na voljo tudi obravnavo pri psihologinji v porodnišnici, ki pa ni prisotna 24 ur dnevno, niti ob vikendih ali praznikih. V vmesnem času imajo najprej na voljo posvet in razlago o njihovem in otrokovem zdravstvenem stanju ter poteku zdravljenja s strani porodničarjev in neonatologov, kar večinoma zmanjša njihovo stisko. Za izboljšanje porodne izkušnje je namreč potrebna psihološka podpora celotnega zdravstvenega tima staršem prezgodaj rojenih, bolnih in perinatalno umrlih otrok, medtem ko psihološka obravnava sledi v nadaljevanju," so navedli.