Ulica bratov Greifov, Tyrševa ulica, Titov most, Cesta proletarskih brigad, Partizanska cesta … Mariborske ulice, ceste, trgi in mostovi imajo zanimiva imena, ki izhajajo iz različnih obdobij mariborske zgodovine ter se opirajo na izstopajoče osebe, dogodke, dejavnosti ali značilnosti tistega obdobja.

Toda imena ulic niso zapečatena, predlog za poimenovanje ali preimenovanje ulic pa lahko poda vsak.

Kako lahko sami poimenujemo ali preimenujemo ulico?

»Predlog za poimenovanje ali preimenovanje ulice, trga lahko poda pravna ali fizična oseba,« je jasno navedeno na spletni strani Mestne občine Maribor, kjer piše še:

»Za poimenovanje se praviloma poda predlog ob nastanku oz. izgradnji nove ulice, lahko pa je predlog podan ne odvisno na nastanek nove ulice in ga komisija preuči ob nastanku oz. izgradnji nove ulice.«

Kot je še navedeno, predloge zbira in obravnava komisija za poimenovanje ulic, ki jo imenuje župan. Na podlagi predlogov nato komisija pripravi predlog za poimenovanje, ki ga predloži mestnemu svetu, ta pa o njem odloča.

Stroški, zakonodaja …

Če je predlog sprejet in implementiran, pa se pojavijo tudi finančni stroški … »V primeru preimenovanja, stroške menjave osebnih dokumentov krijejo občani sami, občina krije zgolj stroške označevalnih tabel,« glede tega pojasnijo na MO Maribor.

Poimenovanje ulic v Sloveniji določa tudi zakonodaja, natančneje Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/2008) ter Pravilnik o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Uradni list RS, št. 36/2008).

Preimenovanje ulic v Mariboru ni pogosto

Vseeno pa podajanje pobud za preimenovanje v Mariboru ni pogosto. Na Mestni občini Maribor nam tako pojasnijo: »V zadnjem času smo prejeli zgolj dve o pobudo za preimenovanje ulice oz. trga. Ena je bila preimenovanje Vojašniškega trga v Trg Tomaža Pandurja, ta predlog ni mogel biti obravnavan, saj je prenova Vojašniškega trga sofinancirana s sredstvi EU in se ne more preimenovati vsaj 5 let, po zaključku projekta.«

Postavi se sicer vprašanje, ali je potrebno za oddajo predloga imeti dovolj tehten razlog, pri čemer nam na MOM pojasnijo, da zakon ne navaja razlogov za preimenovanje ter dodajo: »… to bi bila odločitev mestnega sveta.«

Preimenovanje Titovega mostu?

Kot nam pojasnijo, trenutno preimenovanja ulic v Mariboru ni v teku, prav tako pa v prihodnje ne bo uresničena pobuda o preimenovanju Titovega mostu, ki se je pojavila na portalu Izboljšajmo Maribor.

Uporabnik portala je namreč predlagal, da bi se Titov most ob njegovi 60. obletnici preimenoval v Pipanov most ali Most Borisa Pipana, po arhitektu, ki ga je zasnoval.

»Prva leta smo mu rekli Novi most. Po devetih letih so ga politično poimenovali po takratnem jugoslovanskem predsedniku. To poimenovanje nima več nič skupnega z mostom, Mariborom in Slovenijo, v bistvu nikoli ni imelo,« je svoj predlog pojasnil uporabnik in dodal:

»Je le del zgodovine nekdanje skupne države, katere simboli se počasi umikajo v muzeje. Ime mosta ni nikjer fizično označeno, hišnih številk tukaj ni, tako da bi se to lahko brez težav izvedlo. Dobrodošle bi bile tudi manjše table s poimenovanjem mosta in glavnimi podatki.«

O preimenovanju mostu na MOM tako ne razmišljajo, dodajo le še: »Titov most je bil poimenovan leta 1972 ko ga je s sklepom poimenovala takratna Skupščina občine Maribor.«