Mariborski župan Saša Arsenovič je v odzivu na izjavo sedmih svetniških skupin v mariborskem mestnem svetu ponovil, da ima občina težave predvsem zaradi podfinanciranosti s strani države, kar otežuje tudi izvajanje razvojnih projektov. Ti sicer še vedno tečejo, tudi denar za plače je, predlog rebalansa občinskega proračuna pa je napovedal za oktober.

Svetniške skupine, ki predstavljajo 31 od skupno 45 mestnih svetnikov občine, so v skupni izjavi opozorile na “samovoljno” neizvrševanje sklepov mestnega sveta s strani župana in od njega med drugim zahtevale vpogled v po njihovih ocenah zaskrbljujoče finančno stanje občine. Arsenovič je v današnji izjavi za medije poudaril, da je Mestna občina Maribor ena od 40 občin, ki jim država ne zagotavlja zadostnega financiranja obveznih nalog. V primeru Maribora naj bi letos šlo za primanjkljaj v višini 27 milijonov evrov.

Obenem se mesto po besedah župana sooča s številnimi težavami, med drugim odseljevanjem mladih, zato je ključno izvajanje razvojnih projektov, s katerimi bi preobrnili te trende. “Ko govorimo o razvoju regije, imamo za približno 200 milijonov evrov projektov, o katerih smo prej desetletja sanjali, in sicer na področju zdravstva, kulture, športa, infrastrukture. Gre za zadeve, ki jih Maribor nujno potrebuje, in vse, kar vlagamo v to, bo ostalo v mestu,” je dejal.

Odvračanje pozornosti od uspešno izvedenih projektov

Obtožbe mestnih svetnikov si med drugim razlaga kot odvračanje pozornosti od uspešno izvedenih projektov, kot je organizacija Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem). “Mogoče je to celo manever od kod drugod, da bi se Maribor spet začel kregati med seboj, namesto da bi se ukvarjali s stvarmi, ki so za vse nas nujne, v prvi vrsti zagotovitev pravičnega in tudi z ustavo skladnega financiranja lokalnih skupnosti,” je še povedal.

“Denarja v blagajni mestne občine ni samo zato, ker izvajamo projekte, ki nam jih je omogočila tudi Evropa, zato da bi nadomestili naš razvojni zaostanek. Ponosen sem na vse, kar smo naredili, in čakam na rešitev, ki se ne tiče samo Maribora, ampak tudi dela Koroške in pomurske regije,” je dodal.

Navedbe, da ima občina dovolj denarja za plače uslužbencev le še za dva meseca, je zanikal. “Mogoče je, da sem v kašni prispodobi to rekel. Ampak dragi zaposleni, za plače se vam ni treba bati, za prihodnost in razvoj Maribora in regije pa,” je dejal ob robu delavnice v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta RIS4DANU – Trajnostna pametna specializacija za ponovno odprtje industrijskih območij v Podonavju, ki ga je danes gostila Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor.

To je po besedah župana eden od takšnih projektov, ki lahko prispevajo k razvoju Maribora. Ukvarja se z razvojem degradiranih industrijskih con, kakršni sta območje nekdanje Mariborske tekstilne tovarne in Kreativni park Drava.

“V okviru tega projekta so strokovnjaki iz EU in dunajske univerze naredili odlično analizo celotne regije in potrdili, da nam demografska slika vedno bolj peša, da ne vlagamo dovolj v raziskave in razvoj in da posledično s tem izgubljamo mlade in talentirane kadre, ki svoje izzive raje iščejo v osrednji Sloveniji ali Avstriji,” je še povedal Arsenovič.

Naslednja redna seja mestnega sveta konec septembra

Naslednja redna seja mestnega sveta je predvidena 21. septembra, ko naj bi med drugim obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna občine v prvi polovici letošnjega leta. Kot izhaja iz objavljenega gradiva, so bili prejemki in prihodki brez prenesenega ostanka sredstev iz leta 2022 realizirani v višini 60,2 milijona evrov, kar znaša 39 odstotkov vseh načrtovanih prejemkov in prihodkov. Izdatki in odhodki so bili realizirani v višini 75,6 milijona evrov, kar predstavlja 38,9 odstotka vseh načrtovanih izdatkov in odhodkov. Iz lanskega leta je bilo v proračun prenesenih 16,4 milijona evrov, stanje na računih občine 30. junija pa je kazalo dober milijon evrov.

STA