Kot je mariborski župan Saša Arsenovič povedal na današnji redni novinarski konferenci pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, zavrnitev dopolnil za projekte v skupni višini okoli 40 milijonov evrov razume kot negativno informacijo, saj je Maribor kot drugo največje slovensko in univerzitetno mesto pomemben za vso državo.

Arsenovič je ob tem poudaril, da so svojo domačo nalogo v zadnjih dveh letih opravili in danes ni več razlogov za očitke, da Maribor nima pripravljenih projektov ter da jih niti ne zna narediti.

“Znamo, zmoremo, naredili smo razvojni potencial. Po vsem mestu se gradi, zato smo v dobri veri vlagali tudi davkoplačevalski denar v razvoj projektov in pripravo projektne dokumentacije,” je izpostavil. Zato po njegovih besedah z razočaranjem spremlja, da mesta v proračunu ni, medtem ko marsikatero drugo je.

Na seji o rebalansu proračuna

Zaveda se, da njihovi projekti lahko kandidirajo tudi za druga sredstva. Ob tem je poudaril, da Slovenija ne bo mogla počrpati enajst milijard evrov, ki jih je izpogajal predsednik vlade Janez Janša, če v to ne bo aktivno vključen tudi Maribor in njihova regija. Zato pričakuje, da bo vsaj iz naslova črpanja denarja iz novega kohezijskega obdobja denar vendarle pristal tudi na njihovem območju ter da bodo merila spisana tako, da bo jasno, čemu je denar lahko namenjen.

“Znamo, zmoremo, naredili smo razvojni potencial. Po vsem mestu se gradi, zato smo v dobri veri vlagali tudi davkoplačevalski denar v razvoj projektov in pripravo projektne dokumentacije.”

Mariborski mestni svetniki bodo sicer v ponedeljek na seji, ki bo zaradi epidemioloških razmer prvič potekala v spletni obliki, med drugim sprejemali rebalans letošnjega proračuna, pri katerem pa gre zgolj za kozmetične popravke. Za 50.000 evrov bodo namreč zvišali sredstva za potrebe svetovanja pri prodajnem postopku večinskega deleža Farmadenta.

V zvezi s tem je Arsenovič pojasnil, da so prejeli dva izkazana interesa ter še nekaj povpraševanj, a je bila določba zakona o lekarniški dejavnosti, ki jim nalaga prodajo, podaljšana do konca leta 2021. Postopek zato nikakor ne prejudicira prodaje sicer najbolj dobičkonosnega občinskega podjetja, a morajo kot dober gospodar preveriti razmere na trgu.

Nakup zemljišč na Pohorju, trajnostna oskrba mesta s toploto…

Spremembe v proračunu se nanašajo tudi na nakup zemljišč na Pohorju, v sklop katere je vključena tudi vgrajena oprema vodnega zajetja Arena. Kot je zapisano v dokumentu, bo premoženje dano v najem Marpromu, pozneje pa morda podjetju, ki bo dobilo koncesijo za Pohorje.

Pri tem je Arsenovič nekoliko popravil navedbe nekaterih medijev o načrtih občine za prenos upravljanja smučarske dejavnosti na novo podjetje znotraj holdinga javnih podjetij, saj da s tem za zdaj še ne napovedujejo korenitih premikov v upravljanju pohorskih smučišč, nad katerimi od propada Športnega centra Pohorje bdi Marprom.

Direktor omenjene občinske družbe Bernard Majhenič je ob tem dodal, da je sicer od ideje do izvedbe dolga pot, sam pa meni, da bi to bila pravilna dolgoročna rešitev, saj tovrstne športne dejavnosti ne sodijo k njihovim osnovnim dejavnostim, torej izvajanju mestnega avtobusnega prometa. “Jasno pa je, da je ideja nastala že leta 2016, ko smo prejeli koncesijo in se je mestni svet takrat zavezal, da bo poiskal druge rešitve,” je dejal Majhenič.

Mestni svetniki bodo razpravljali še o akcijskem načrtu trajnostne oskrbe mesta s toploto, ki ga bo predstavil prvi mož Energetike Maribor Alan Perc, potrjevali dokument identifikacije investicijskega projekta za ravnanje z blatom ter potrjevali odlok o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v mestni občini.

STA