Vsi ustvarjalci v kulturi, športu in sociali lahko mirno snujejo svoje projekte in prispevajo k boljšemu mestu, kajti pogodbe bo do konca leta občina pokrila 100 odstotno. To je sporočil mariborski župan Saša Arsenovič, ki sicer ob tem opozarja na velike probleme, če se v kratkem ne bo korenito, ne zgolj s kozmetičnimi popravki, spremenilo državno financiranje druge največje občine, ki je “branik severne meje”. Župan ob tem opozoril tudi “veliko reko ljudi”, ki se dnevno, ker jih v mestu ne moremo obdržati, vozi na delo v Avstrijo.

Župan je v nadaljevanju pojasnil situacijo okoli proračuna. Ta je težka, je izpostavil. Vendar bodo vse neobvezne naloge, kot so zgoraj omenjene pogodbe z različnimi ustvarjalci v mestu, letos poravnane. Ob obveznih in neobveznih nalogah, ki jih mora financirati občina, bodo financirani tudi projekti, ki jih sicer financira banka. Dobra je tudi realizacija od prodaje skupnega javnega premoženja, čeprav je to po Arsenoviču skregano z razvojno naravnanostjo naše države. “Upam, da se bodo na vrhu države dejavno odzivali in pomagali, kajti sever države je očitno mnogokrat pozabljen in za vsako stvar se moramo nenormalno truditi.”

Lidija Krebl, v.d. direktorice mestne uprave, je še enkrat izpostavila, da so uspeli zagotoviti izdajo 100-odstotnih odločb na vseh področjih neobveznih nalog. “Na področju okolja smo zagotovili 25 tisoč evrov, na področju zdravstva in socialnega varstva 1,2 milijona evrov, na področju športa 4,4 milijona evrov, na področju kulture 700 tisoč evrov, na področju mladine 150 tisoč evrov, na področju veteranov pa 45 tisoč evrov.”  

Rebalans proračuna oktobra

Mateja Cekić, vodja urada za finance in proračun, je navedla, da so v fazi sprejemanja poletnega poročila, to pa bo osnova za sprejem rebalansa, ki bi ga obravnavali na oktobrski seji. V rebelansu bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za obvezne naloge za področje vrtcev, šol, za subvencije avtobusov in tako naprej.

“Leto 2023 smo začeli z nekaj več kot 7 milijonov obveznosti, aprila smo jih poravnavali. Likvidnostna vrzel se je pojavila konec junija, predvsem za to, ker je bil proračun pozno sprejet in nismo mogli izvesti postopkov zadolževanja in prodaje premoženja pravi čas. Konec junija je bilo 2,5 milijonov zapadlih obveznosti, danes pa okrog 1,5 milijona zapadlih obveznosti, in sicer na račun projekta aglomeracij. Občina je že založila 4 milijone evrov, tukaj čakamo sofinancerska sredstva s strani države.”

Mateja Cekić je izpostavila še proračun za leto 2024, kjer bi po optimističnem scenariju prvo branje izvedli novembra ali decembra, in pa podfinanciranost občine. “S to problematiko se ukvarjamo že veliko časa. Gre za obvezne naloge, ki jih mora izvajati občina v skladu z zakonom, tu je še višina dohodnine, ki jo občina prejme za izvajanje teh nalog. Tekoči transferji in tekoči odhodki, ki se nanašajo na obvezne naloge, se se v primerjavi s preteklim letom povečali za skoraj 6 milijonov, dohodnina, ki smo jo prejeli, pa znaša 4, 5 milijona evrov. V tem delu potem občina porablja druge vire. Problem podfinanciranosti izhaja iz leta 2006, ko se je spremenil zakon o financiranju občin in fiksni pribitek, ki smo ga imele mestne občine. Ta pribitek se je iz 0,78 zmanjšal na 0,61,” je dejala in dodala, da so aktivni na tem področju.