Na pobudo mariborskih magistrskih študentov sociologije Filozofske fakultete UM se je v lanskem letu zgodila prava revolucija solidarnosti, projekt skupnostnih shramb "Vzemi ali deli". Osnovna ideja projekta je bila postavitev skupnostnih shramb, kjer lahko ljudje prispevajo in prevzamejo nepokvarljivo hrano, higienske pripomočke ter čistilna sredstva.
Ta pobuda je hitro prerasla v lokalno gibanje, saj se je ideja razširila ter dobila pozitiven odziv. Prva skupnostna shramba je bila postavljena pred MKC Maribor, zatem je sledila še druga postavitev pred MČ Studenci. Omenjena projekta pa naj bi bila le začetek, "… saj so nekatere mestne četrti že izrazile željo po postavitvi lastne skupnostne shrambe," so nam pred časom pojasnili vključeni študenti.
Anonimna storitev je bila odgovor na zaznano problematiko
Projekt skupnostnih shramb "Vzemi ali deli" je sicer zaživel kot študentska projektna naloga v okviru predmeta Aplikativna socialna psihologija. Skupina magistrskih študentov (Nikita Pongračič, Stefani Branilović, Kaja Tome, Laura Glavač, Tjaša Glavač in Oliver Baklan) se je odločila, da se spopade z družbenim problemom revščine ter postavi skupnostne shrambe kot odgovor na to težavo.
Skupnostne shrambe predstavljajo anonimno storitev, ki zagotavlja osnovne (oziroma celo nujne) potrebščine posameznikom, ki se znajdejo v stiski. Ljudje lahko v shrambo darujejo dobrine, medtem ko lahko tisti, ki pomoč potrebujejo, le-te iz nje tudi vzamejo. Ta koncept je odgovor na zaznano problematiko revščine ter pomanjkanje osnovnih potrebščin. Ideja skupnostne shrambe simbolizira željo po ustvarjanju solidarne in vključujoče skupnosti. "Želimo si, da bi čim več ljudi ta projekt sprejelo za svojega in se nam pridružilo pri ustvarjanju trajnega vpliva na življenja naših someščanov. Kakršna koli podpora, bodisi z donacijami bodisi z ozaveščanjem, je neprecenljiva," so pojasnili.
[[image_1_article_64889]]
"Želimo si, da bi skupnostno shrambo lokalna skupnost prepoznala kot potrebno in jo sprejela za svojo tudi dolgoročno: tako z jemanjem stvari iz nje s strani tistih, ki to potrebujejo, kot tudi polnjenje shrambe s strani preostalih, da na ta način preko anonimne storitve gradimo solidarnejšo družbo," nam je po postavitvi shrambe zaupala Eva Žunec, samostojna strokovna sodelavka na MKC Maribor.
Slabo leto po postavitvi se je zgodil preobrat
Kljub obetavnemu začetku pa se je zgodba skupnostne shrambe pred MKC-jem končala nenadoma. "Manj kot leto dni po zagonu projekta je skupnostna shramba izginila, nekdo se je celo tako potrudil, da je preščipnil verigo, s katero je bila pritrjena. Dobrodelni namen uporabe skrinje je bil na shrambi jasno zapisan, zato nas še posebej žalosti, da je bila naša skupnostna shramba deležna vandalizma. Ker se je v času trajanja projekta izkazalo, da je takšna shramba še kako potrebna, močno upamo, da jo bo tisti, ki jo je odnesel, vrnil. Vrnil skupnosti, kjer bo shramba lahko še dolgo služila svojemu prvotnemu namenu," so zapisali na socialnem omrežju Instagram.
Kljub izzivom, kot je ta, se organizatorji in podporniki projekta ne nameravajo ustaviti. Verjamejo, da lahko skupnostne shrambe postanejo stalnica v mestu ter prispevajo k oblikovanju bolj solidarne družbe, kjer si ljudje pomagajo in se podpirajo.
