Medtem ko po mestu ugašajo luči in ulice utihnejo, se v nekaterih glavah šele začne prava borba, tista z zapiski, mislimi in roki. Čeprav Maribor ponuja več možnosti za študij, številni študentje opozarjajo, da se vrata njihove najljubše čitalnice, ČUK-a, zaprejo (pre)zgodaj. V času, ko se zdi, da produktivnost pogosto pride šele z nočjo, se odpira vprašanje: ali bi lahko Maribor dobil svojo prvo 24-urno študijsko oazo?

Nočni obisk

Obisk čitalnice ČUK med 22. in 24. uro, eno sredo v času izpitnega obdobja, potrdi pripovedi študentov. Le šepetanje, tiho tipkanje in enakomeren zvok drsečih kemičnih svinčnikov po papirju. Nekateri študentje se še zadnjič zazrejo v ekran, nekateri zazehajo, tretji nervozno pogledajo na uro. Prostor je zmerno zaseden, študentov je točno toliko, da ima vsak svoj miren prostor. Ob 23. uri nekateri že počasi pospravljajo. Ob 23:53 pride varnostnik, čas je za zapiranje.

Ta prizor ni izjema, je nočna rutina mariborskih študentov v času izpitnega obdobja.

Študentske ure

Čitalnica ČUK, ki deluje znotraj Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), je zadnje desetletje postala eden najljubših prostorov za učenje. Ponuja tišino, fokus, red in občutek skupnosti. A za nekatere se najbolj produktivne ure šele zares začnejo po deseti zvečer. “Najbolj zbran sem prav takrat, ko nas vržejo ven,” pove Brin, študent kemije. “Takrat bi še vsaj dve uri intenzivno delal.”

Tudi Luka, študent medicine, pravi, da bi si želel podaljšanja: “Večkrat bi ostal do dveh zjutraj, vsaj do treh. Nič ne bi bilo narobe, če bi bila odprta še kakšno uro dlje.”

Nina, prav tako študentka medicine, opozori na primerjave z drugimi mesti: “V Kopru imajo 24-urno čitalnico. Super bi bilo, če bi bilo tako tudi pri nas.”

UKM: Študente smo slišali

Univerzitetna knjižnica Maribor poudarja, da se na potrebe študentov odziva po svojih najboljših močeh. V čitalnici ČUK ponujajo 463 študijskih mest, v izpitnih obdobjih pa odpiralni čas podaljšajo, od 9. do 24. ure med tednom in celo ob praznikih, kot so Prešernov dan, dan državnosti in Marijino vnebovzetje.

V letu 2024 je bila UKM odprta kar 5.120 ur v 350 dneh, zaprta pa le 15 dni. “Na podlagi anket študentov smo v preteklosti že večkrat podaljšali urnik,” sporočajo iz UKM. “Prav čitalnica ČUK je leta 2013 nastala na pobudo študentov. S svojo samodisciplino so dokazali, da prostor lahko deluje tudi brez stalnega nadzora osebja.”

Dodajajo, da so v zadnjih letih posodobili stole, dodali električne priključke in omogočili razširjen urnik ne le med izpiti, temveč že v predizpitnih obdobjih. A odločitev o morebitni 24-urni odprtosti bo morala biti “skupna in premišljena”, skozi Strokovni svet UKM, kjer imajo besedo tudi predstavniki študentov.

Na študentskem svetu pa za zdaj širših razprav o tem še ni bilo. Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, je za nas povedala: “Zaenkrat se o tem vprašanju na Študentskem svetu Univerze v Mariboru še nismo pogovarjali, smo pa vedno naklonjeni temu, da se želje študentov upoštevajo, če je to le mogoče v vseh okvirih dane situacije. Zaenkrat pa neposredno vprašanje s strani UKM ali študentov na nas, ali do mene, še ni prišlo.”

ČUK kot tiha skupnost

ČUK ni le prostor za učenje, je neke vrste kolektivna motivacija. “Ko vidiš druge, kako se učijo, tudi sam ne boš na telefonu,” pove Nika, študentka prava. “Vsi trpimo, ampak vsaj nisi edini, ki trpiš. Pa ni postelje v bližini, ko si tu, si tu.”

A čitalnica, pravijo nekateri, ni dovolj velika, da bi zadovoljila vse potrebe. Luka opozori: “Hitro se napolni, zato nekateri pustijo stvari na mizah in se bojijo oditi, da ne izgubijo mesta.”

Koper

Univerza na Primorskem je lani naredila korak naprej: vzpostavila je 24/7 dostop do več študijskih prostorov v okviru Univerzitetne knjižnice. Vstop je možen z osebno kartico ali aplikacijo STUDO, brez potrebe po dodatnem osebju.

Volja obstaja, ali bo tudi volja za spremembo?

Čitalnica ČUK ni le prostor, je simbol zbranosti, truda in študentske samodiscipline. Študentje si ne želijo več. Želijo si dlje. Ena, dve, tri ure. Morda vse noči. 

Ker včasih je tišina ob treh zjutraj vse, kar potrebuješ, da ne odnehaš.