Mestna občina Maribor je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o financiranju občin, s čimer želi odpraviti po njenih ocenah neustrezno financiranje obveznih nalog občin. Trdi, da je s trenutno zakonsko ureditvijo resno ogroženo izvajanje zakonsko določenih nalog, saj občina zanje ne prejme dovolj denarja.
Razkorak med stroški in prejetimi sredstvi že skoraj 35 milijonov evrov
Zahtevo je prvi pripravil in na ustavno sodišče maja lani vložil mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, a mu sodišče po poročanju časnika Večer ni priznalo pravnega interesa, zato je mestni svet decembra za njeno vložitev pooblastil župana Sašo Arsenoviča. Kot so za STA potrdili na občini, je ta zahtevo na ustavno sodišče vložil prejšnji teden.
V njej opozarja, da je metodologija za izračun primerne porabe in povprečnih stroškov financiranja občin iz državnega proračuna "zastarela" in ne upošteva dejanskih stroškov. "Predvidena formula izračuna primerne porabe ne upošteva posameznih karakteristik občin, saj je zasnovana zgolj abstraktno," med drugim izpostavljajo na mariborski občini.
Po njihovih izračunih se razkorak med stroški in prejetimi sredstvi za izvajanje obveznih nalog v Mestni občini Maribor iz leta v leto povečuje in je v lanskem letu dosegel že skoraj 35 milijonov evrov.
Sistemska neenakost med občinami
"Mestna občina Maribor ni samo izrazito podfinancirana občina, ampak obstoječa formula povzroča sistemsko neenakost med občinami, po kateri najslabše financirana občina prejme zgolj 32 odstotkov denarnih sredstev potrebnih za izvajanje obveznih nalog, medtem ko najbolje financirana občina prejme kar neverjetnih 1487 odstotkov več (ali 15,87 krat toliko) kot znašajo stroški njenih obveznih nalog. Iz tega sledi, da je absolutno kršeno načelo enakosti med občinami oziroma občani iz 14. člena Ustave RS, saj tako velikih odstopanj ni mogoče zagovarjati z nobenimi ustavno dopustnimi argumenti. Še več, na podlagi obstoječe formule za izračun primerne porabe se že v osnovi državljani Republike Slovenije delijo na bolj in manj financirane občane," navajajo na občini.
Stroški, ki najbolj bremenijo občinski proračun, zajemajo predvsem financiranje zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in kulture, kar je najbolj izrazito v večjih občinah. "Mestne občine so na tem področju zaradi večjega obsega prebivalstva primorane nameniti bistveno obsežnejša finančna sredstva, ki pa jih posledično zaradi neustavnosti ne dobijo povrnjena. Dolgoročno se navedeno kaže neproduktivno, saj ali povečuje zadolževanje občine ali pa povzroča nazadovanje razvoja področja," opozarjajo v Mariboru.
Po njihovih navedbah je nujno, da ustavno sodišče zaščiti občane podfinanciranih občin, ugotovi protiustavnost posameznih členov omenjenega zakona ter naloži zakonodajalcu, da v najkrajšem času uzakoni nadomestilo za pokrivanje primanjkljaja med izračunom dejanskih stroškov za izvajanje izvirnih nalog občin ter dejansko zagotovljenimi finančnimi sredstvi oziroma uzakoni sistem, ki bo omogočal mestnim občinam dodatna sredstva ali posebno obravnavo. Občina sodišču tudi predlaga začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določil zakona, "saj bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice".
