V okviru praznovanja Evropskega dneva laboratorijske medicine, ki ga obeležujemo 5. novembra, je Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino pripravilo »Dan odprtih vrat slovenskih kliničnih laboratorijev«. V okviru vseevropskega projekta je svoja vrata odprl tudi Oddelek za laboratorijsko diagnostiko UKC Maribor.

Evropski dan laboratorijske medicine

Predstojnica Oddelka za laboratorijsko diagnostiko, dr. Evgenija Homšak, je uvodoma povedala, da se na Evropski dan laboratorijske medicine odpirajo vrata laboratorijev po vsej Evropi, saj se na ta dan omogočajo dostop do informacij vsem, ki jih zanima delo v laboratoriju in dobijo vpogled v delovanje le teh.  

Laboratorijska diagnostika je obsežna in posega na različna področja medicine, ki jih v UKC Maribor tudi pokrivajo. Na področju kemične biokemije se zagotavlja celotna podpora zdravnikom, saj je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Spekter laboratorijskih preiskav, ki jih pokrivajo strokovnjaki, so denimo hematologija, proteinska diagnostika, toksikologija, urinska diagnostika in ostala. Med pomembnejše diagnostike je dr. Homšak izpostavila področje pretočne citometrije, kjer so zelo aktivni tudi v raziskovalnem smislu.

Nemoteno delo v laboratoriju

Dr. Homšak je povedala, da za delo v laboratoriju skrbijo predvsem specialisti laboratorijske medicine, analitiki, inženirji in tehniki – na različnih področjih dela celotna ekipa 65 strokovnjakov, ki skrbi za laboratorijske rezultate tako dopoldan kot tudi v večernih urah. Dnevno se sprejme okoli 1300 pacientov, kar pomeni okoli 4200 odvzetih vzorcev, iz tega sledi približno 15 tisoč preiskav na dan. Na letnem nivoju to znese na 5 do 6 milijonov preiskav na leto. Nujne preiskave imajo seveda prioriteto, se pa ravno zaradi stalne razpoložljivosti laboratorija, pridobivajo sprotni rezultati preiskav.

Spekter bolezni je zaradi staranja prebivalstva vedno večji, je pa zaradi razvoja laboratorijske diagnostike, lažje hitreje odkrivati bolezenska stanja, kot so zastrupitve, akutne kardiovaskularne bolezni, ledvična obolenja, ali bolezni jeter. Dr. Homšak je pri tem izpostavila tudi pomembnost timskega dela, rednega izobraževanja na tem področju in sledenje smernicam v medicini, dodala pa je tudi, da se v UKC Maribor ukvarjajo s širokim spektrom preiskav, mednje pa sodijo tudi specifične toksikološke analize različnih vzorcev, ki jih izvajajo le redki centri v Sloveniji.    

Redno posodabljanje opreme je pomembno

Z rednim posodabljanjem laboratorijske opreme, se sledi tehnološkemu napredku – v preteklem letu so se zamenjali analizatorji, vsako leto pa se skrbi za to, da se sistemi iz leta v leto zamenjujejo s sodobnejšimi, s čimer stremijo k napredku, ki zagotavlja uspešno delo in razvoj.

Rezultati preiskav se pridobijo čim hitreje

Čeprav bi si vsi želeli, da bi rezultati preiskav bili karseda hitro na voljo, pa je dr. Homšak pojasnila, da je od tega odvisnih več dejavnikov, denimo v katerem delu dneva je bila preiskava naročena. Preiskave se pričnejo že od šeste ure zjutraj, do desete ure dopoldan pa v laboratoriju že izvedejo ogromno preiskav. Najnujnejše preiskave poskusijo rešiti v uri do dveh, odvisno od področja diagnostike, saj je treba vsak vzorec najprej odvzeti, poskrbeti za transport, vnesti v sistem, ter nato procesirati s centrifugo, kar pa lahko, kljub hitrim sistemom včasih povzroči časovni zamik. Če pride denimo vzorec v nočnem času, ko je manjše število preiskav, se lahko celoten spekter preiskav zaključi v času med pol ure in eno uro.  

Področje, nagrajeno z Nobelovo nagrado

V laboratoriju dr. Aleša Goropevška, nam je le ta pojasnil, da pri svojih preiskavah ugotavljajo vrsto krvnega raka, ali gre za vrsto akutne levkemijo ali limfom. Za spremljanje okužb bolnikov z levkemijami je potrebno določati regulatorne limfocite, posebno vrsto celic, za raziskovanje le teh, pa so letos raziskovalci bili nagrajeni z Nobelovo nagrado.

V raziskovalnem delu laboratorija dr. Goropevška spremljajo te celice pri bolnikih že desetletje in ugotavljajo, da predstavljajo pomemben prognostični dejavnik za preživetje in okužbe, ki so bistveni vzrok smrtnosti. Na leto opravijo približno 300 preiskav limfomov na leto, žal pa postajajo krvni raki vedno pogostejša obolenja med prebivalstvom.