Slovenija se že dolgo sooča s problemom centralizacije, torej koncentracijo večine politične in gospodarske moči v prestolnici oziroma v osrednjem delu Slovenije. To postavlja Maribor, drugo največje mesto v državi, pred številne izzive, mariborski plamen pa še dodatno ugašajo pretekli in bodoči odhodi pomembnih podjetij in institucij.

Kljub temu Mestna občina Maribor ne obupuje, ampak si prizadeva za ohranitev in izboljšanje svoje gospodarske moči. Kako centralizacija vpliva na Maribor, kakšne ukrepe MOM sprejema in kakšne so prihodnje priložnosti za rast mesta?

Vpliv centralizacije na Maribor

Centralizacija v Sloveniji je očitna in zaskrbljujoča. Kot poudarja MOM: »Slovenija žal ostaja v skupini držav članic EU, ki so za decentralizacijo naredile premalo. Center upravljanja in odločanja ostaja in se krepi v Ljubljani.« Ta koncentracija moči v prestolnici vodi k zanemarjanju drugih regij, kar ima za posledico neenakomeren gospodarski in socialni razvoj.

Negativni učinki centralizacije so v Mariboru še posebej vidni. Mestna občina Maribor izpostavlja, da se »podfinanciranost« mesta nadaljuje in je rezultat tega procesa. »Slovenija ni samo Ljubljana, potrebujemo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili k gospodarsko uspešnejši, močnejši, bolj uravnoteženi in pravični prihodnosti za vse njene prebivalce,« opozarjajo na MOM. Pomanjkanje investicij in podpore vodi k stagnaciji in odseljevanju prebivalstva, kar nadalje prispeva k zmanjševanju gospodarske moči mesta.

Centralizacijo Slovenije sočasno s »hiranjem« Maribora na maribor24.si spremljamo že dolgo, pod drobnogled pa smo jo postavili tudi ob koncu preteklega koledarskega leta, ne vedoč, da bomo odhajajočim podjetjem lahko že čez nekaj mesecev dodali še eno. Naš decembrski prispevek Pasivnost lokalnega okolja v Mariboru voda na mlin centralizaciji najdete tukaj.

Na MOM realistični in z jasnim pregledom nad problemi

Pa je mogoče trend tovrstnega »hiranja« Maribora še obrniti, ali smo za to že dolgo prepozni? Na Mestni občini Maribor se resnosti situacije več kot zavedajo, ob tem pa so, kot povedo, že sprejeli več ukrepov za boj proti negativnim posledicam centralizacije.

Ključni ukrepi vključujejo izboljšanje poslovnega okolja in privabljanje novih investicij. »Naloga države in občin je, da oblikujejo pogoje in ukrepe v občinah in regijah, ki bodo omogočali razvoj poslovnega okolja na formalni in dejanski ravni,« pojasnjuje MOM. To vključuje tudi izboljšanje prometne infrastrukture, kar je ključno za boljše povezave z drugimi deli Slovenije in tujino.

Poleg tega MOM tesno sodeluje z Univerzo v Mariboru, ki je pomemben vir znanja in kadrov za regijo. »Univerza v Mariboru ima velik doprinos ne le za naše mesto, temveč za celotno regijo, saj predstavlja velik bazen znanja, iz katerega črpamo potrebne kadre, ki soustvarjajo naš nadaljnji razvoj,« poudarjajo iz MOM. Povečanje števila študentov in razvoj Mednarodne šole sta tako ena od pomembnih korakov na poti do cilja.

MOM se zaveda, da mora ustvariti ugodne pogoje za razvoj obstoječih podjetij in privabljanje novih. To vključuje vzpostavitev podjetniških inkubatorjev, izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednje velika podjetja ter spodbujanje inovacij.

Prav tako si prizadevajo za razvoj ustrezne stanovanjske politike, ki bo mladim družinam omogočila dostop do kakovostnih bivališč in s tem prispevala k zmanjšanju odseljevanja. Dodajo še: »Obenem si na Mestni občini Maribor prizadevamo, da bi celotna regija rasa po kazalnikih števila prebivalstva, kakovosti življenja, številu zaposlenih ter dodani vrednosti dejavnosti, ki bi pomenili protiutež begu možganov, s katerim se vsakodnevno srečujemo.«

Izguba podjetij in odhod kadrov v Ljubljano, Maribor pa postaja spalno naselje?

Selitev sedežev podjetij iz Maribora v Ljubljano je eden izmed najopaznejših negativnih učinkov centralizacije. Nedavna napoved odhoda sedeža Nove KBM v Ljubljano je tako ponovno povzročila velik udarec za lokalno skupnost, čeravno se zdi, da smo v Mariboru po preteklih podobnih novicah tega, da, kot večkrat rečemo »Vse gre v Ljubljano,« žal že vajeni.

»Aktualna selitev sedeža Nove KBM v Ljubljano je žal samo nadaljevanje trenda selitev sedežev podjetij v Ljubljano, kar pomeni nadaljnje siromašenje regije, njenega podjetniškega okolja in je udarec za celotno lokalno skupnost,« opozarja MOM.

To ne vodi le k odlivu delovnih mest, temveč tudi k zmanjšanju sponzorskih in drugih dejavnosti, ki jih podjetja prinašajo lokalnemu okolju. Selitve podjetij povečujejo tudi odliv kadra v Ljubljano, kar dodatno obremenjuje prometne poti in povečuje onesnaževanje.

Ob tem na MOM opozorijo na zanimiv, a še kako resničen vidik Maribora, ki se počasi preobraža v spalno naselje: »Aktualna selitev sedeža Nove KBM v Ljubljano je žal samo nadaljevanje trenda selitev sedežev podjetij v Ljubljano, kar pomeni nadaljnje siromašenje regije, njenega podjetniškega okolja in je udarec za celotno lokalno skupnost, kjer je banka pomemben zaposlovalec in sponzor številnih dejavnosti, ki so za mesto pomembne, da le to ne postane zgolj spalno naselje.«

Pri tem pa ne gre le za šibitev mariborske gospodarske aktivnosti, ampak tudi za precej opazno demoraliziranje lokalnega prebivalstva in mladih strokovnjakov, ki z mislijo na to, da bo »tako ali tako vse šlo v Ljubljano,« svoje priložnosti raje iščejo drugje.

Pa vendarle tudi v Mariboru upanje umre zadnje in kljub izzivom, s katerimi se Maribor sooča, so pred mestom tudi številne priložnosti za gospodarsko rast. Ključ do uspeha je v ustvarjanju privlačnega poslovnega okolja in izkoriščanju lokalnih potencialov. »Za preobrnitev trendov centralizacije je nujen ustrezen odziv politike na ravni države in občin, da se okrepi mednarodna privlačnost necentralnih regij in izkoristi njihove razvojne potenciale,« poudarjajo na MOM.

Upanje v znanju in trajnosti?

Upanje tako prinašajo tudi nekateri obljubljeni infrastrukturni projekti, pa tudi napovedane inovacije in druge tehnološke rešitve. S sodelovanjem z univerzo in raziskovalnimi institucijami lahko namreč mesto postane inkubator za visoko tehnološka podjetja, ki bodo ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Mestu se vselej ponuja še ena pot – trajnostna in zelena, s čimer je mogoče v svojo sredo privabiti investitorje, ki iščejo okoljsko odgovorne naložbene priložnosti.

Pri vsem tem pa bo ključno, da MOM in župan nadaljujeta z aktivnimi ukrepi, ki bodo mesto naredili privlačno tako za prebivalce kot za investitorje. Priložnosti so velike, izzivi pa še večji, pa vendar lahko z vztrajnostjo in strateškim načrtovanjem Maribor ponovno zasije ter morda znova postane pomembno gospodarsko središče Slovenije.

Z vizijo uspešnega in vidnega Maribora si želimo le, da tudi upanje iz Maribora ne bi »pobegnilo v Ljubljano« ...