Zaradi vse bolj očitnih učinkov podnebnih sprememb in vse večje urbanizacije, se v Mariboru krepi zavedanje o pomenu zelenih površin in to ne le v obliki velikih mestnih parkov, temveč tudi v obliki manjših, razpršenih točk znotraj sosesk. Mednje sodijo tudi skupnostni vrtovi, ki so v zadnjih letih postali pravi trend med Mariborčani.
Urejanje in ohranjanje zelenih površin v Mestni občini Maribor
Mestna občina Maribor (MOM) že vrsto let sistematično vključuje načrtovanje, urejanje in ohranjanje zelenih površin v svoje strateške dokumente, kot so Lokalni energetski koncept (LEPK), Občinski program varstva okolja (OPVO) ter trenutno nastajajoči Trajnostni urbani razvoj (TUS) za obdobje do leta 2035.
V TUS-u, ki je, kot že omenjeno še v nastajanju, pa so predvideni tudi nadaljnji ukrepi, ki se nanašajo na zelene javne odprte površine. Sem spada povečanje zelenih (parkovnih) površin, zelene strehe na javnih stavbah, zeleni otočki na urbani cestni infrastrukturi, ureditev skupnostnih vrtov, ozelenitev pokopališča Pobrežje, nadaljevanje ureditve Dravske promenade, ureditev parka ob Pekrskem potoku in podobno.
"Ravnotežje med ohranjanjem dreves in ustvarjanjem zelenih površin je že desetletja ena ključnih zavez pri prostorskem načrtovanju v MO Maribor. Vse od strokovno nagrajene Urbanistične zasnove mesta Maribor, ki je predstavljala osnovo za pripravo strateškega dela osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN), prostorski razvoj MO Maribor izhaja iz načel trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Prednostno upošteva javni interes in vključuje javnost. Je transparenten, zagotavlja ustrezno sorazmerje med varstvom kakovosti prostora in razvojnimi potrebami, ohranja prepoznavne značilnosti prostora in zagotavlja kakovostno življenjsko okolje. To smiselno prevajamo v kakovostno in raznovrstno urejene, s hrupom neobremenjene zelene površine mesta in vzpostavitev zelenega obroča mesta kot povezave z zunanjimi strukturami zelenega sistema, ki mesto identificirajo kot bolj zeleno," so izpostavili na občini.
Zelene povezave oziroma poteze se hierarhično opredelijo na treh nivojih
Ob tem so izpostavili, da se zelene povezave oziroma poteze hierarhično opredelijo na treh nivojih: kot osrednja zelena povezava (koridor reke Drave z obvodnimi ureditvami), kot pomembnejše zelene povezave in kot manj pomembne zelene povezave.
Poleg osrednjih parkov in večjih ureditev občina razvija torej tudi manjše zelene povezave, ki se vijejo skozi stanovanjska območja, ob vodotokih in proč od prometnih vpadnic. Gre za enostavne zelene ureditve, recimo razne drevorede ali širše zelene pasove, ki ne služijo le estetskemu učinku, temveč povezujejo različne dele mesta v celovit zeleni sistem. Ta vključuje zeleni obroč okoli mesta, mozaik četrtnih parkov in mrežo zelenih poti, ki omogočajo sprehode, rekreacijo in sprostitev v bližini bivališč. Posebna pozornost je pri tem namenjena območjem, kjer primanjkuje dostopnih zelenih površin. Tam se v prihodnjih letih načrtujejo nove lokacije četrtnih parkov in tudi površine za vrtičke, ki so razporejene glede na gostoto prebivalstva.
Namenske lokacije za skupnostne vrtove
Kot so pojasnili, so bili Urbani eko vrtovi in vrtovi na Radvanjski vzpostavljeni že v času EPK v Mariboru leta 2012; Mestni vrtovi pod Gorco so nastali pri projektu URBAN SIOL 4 FOOD, leta 2019, Namenski vrtovi Morski jarek pa so nastali okoli leta 2005. Posebnih pogojev za najem ni, so pa seveda vrtovi namenjeni za občane/ke MOM.
"Površine za urbano vrtnarjenje so izjemnega pomena za lokalno skupnost in prispevajo k trajnostnemu razvoju občine. Zaradi vse večjega interesa ljudi po vsaj delni samooskrbi je v interesu MOM ne samo ohranjanje sedanjih lokacij vrtov ampak na ustreznih površinah tudi širitev le-teh. Zainteresirani dajo vlogo za vrt in morajo biti prebivalci Mestne občine Maribor. Drugih dodatnih pogojev pa ni," so dodali.
"Če je morda v preteklosti veljalo, da so zainteresirani oz. so imeli vrtove bolj kot ne starejši/upokojenci, je zadnja leta trend vse bolj na strani mlajše populacije, s poudarkom na (mladih) družinah z otroci. Vrtovi se sprotno preverjajo – uporaba in izraba vrta, kot je predvideno z najemno pogodbo."
