Pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sloveniji ostaja ena ključnih težav sistema, a slika ni povsod enaka. Medtem ko v nekaterih delih države pacienti še vedno težko pridejo do izbranega zdravnika, v Mariboru pravijo, da so situacijo uspeli stabilizirati, tudi z aktivnim zaposlovanjem kadra iz tujine.

Zdravnike iščejo predvsem na Balkanu in v Ukrajini

Kot pojasnjuje direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Jernej Završnik, so se v Mariboru problema lotili proaktivno.

»Zdravnike iščemo predvsem v Bosni, Črni Gori, Makedoniji, Srbiji, delno na Hrvaškem, pa tudi v Ukrajini,« pojasnjuje Završnik.

Po njegovih besedah pa so pri tem precej uspešni: »Trenutno imamo podpisanih 16 pogodb z zdraviki iz tujine.« Izven Evrope zdravnikov zaenkrat ne iščejo. 

Postopek traja približno eno leto

Zaposlovanje zdravnikov iz tujine ni hiter proces, temveč zahteva precej časa in prilagajanja. 

»Približno eno leto,« pojasnjuje Završnik na vprašanje, koliko časa mine od začetka postopka do samostojnega dela zdravnika.

V tem času morajo kandidati opraviti vse potrebne postopke, vključno z učenjem jezika in strokovnimi preverjanji.

Brez znanja jezika ne gre

Pomemben del vključevanja je tudi znanje jezika. »Ko pridejo k nam, se morajo najprej vključiti v okolje, nato pa pred začetkom samostojnega dela opraviti tudi jezikovni izpit,« pojasnjuje Završnik.

Brez tega seveda ne morejo delati v Sloveniji. 

»Samostojnega dela brez opravljenega izpita iz jezika ni.«

Po njegovih besedah zato večjih težav pri sporazumevanju s pacienti praviloma ni, saj zdravniki pred začetkom dela dosežejo ustrezno raven znanja jezika.

Slovenija zaostaja za Avstrijo

Završnik opozarja, da težava ni le kadrovska, temveč tudi sistemska.

»Slovenija nima niti 8.000 aktivnih zdravnikov za dva milijona prebivalcev,« poudarja.

Če številke preračunamo na milijon prebivalcev, je razlika še bolj očitna, pojasnjuje Završnik: »V Avstriji imajo približno 5.500 zdravnikov na milijon prebivalcev, pri nas pa okoli 4.000.«

Po njegovih besedah to občutijo predvsem prebivalci ob meji, ki delajo v Avstriji in tam tudi koristijo zdravstvene storitve. 

»Ljudje primerjajo in upravičeno pričakujejo enako raven storitev.«

Pediatrov je veliko, a jih še vedno primanjkuje

Eden najbolj nenavadnih problemov slovenskega zdravstva je po njegovem mnenju področje pediatrije.

»Imamo približno 645 pediatrov, pa kljub temu govorimo o pomanjkanju,« pravi.

Težava po njegovem ni v številu pediatrov temveč v njihovi razporeditvi.

»Problem je, da so pediatri neenakomerno razporejeni.«

Kot primer ponovno navaja Avstrijo: »Na območju avstrijske Štajerske in Koroške imajo štiri pediatrične oddelke,« pojasnjuje, medtem ko je organizacija v Sloveniji drugačna, kar vpliva na dostopnost.

V Mariboru pomanjkanja zdravnikov ni

Kljub splošni sliki v Sloveniji pa Završnik poudarja, da je stanje v Mariboru nekoliko drugačno. 

»V Mariboru pomanjkanja zdravnikov ni, ker smo se aktivno lotili iskanja kadra,« pravi.

Po njegovih besedah imajo pacienti možnost izbire. »Pri nas si lahko odrasli izberejo osebnega zdravnika, otroci pa pediatra.«

Za primerjavo izpostavi Ljubljano. »V osrednji Sloveniji okoli 30.000 otrok nima izbranega pediatra.« Tudi ambulante za neopredeljene so po njegovih besedah v Mariboru manj obremenjene kot drugod.

Tuji zdravniki dobijo tudi stanovanja

 

Pri pridobivanju kadra imajo pomembno vlogo tudi konkretne ugodnosti.

»Zdravnikom iz tujine pomagamo tudi tako, da jim zagotovimo stanovanje ter pri vključevanju v okolje,« pojasnjuje Završnik.

Ob tem izpostavlja tudi mesto samo. »Maribor je zelo odprto okolje in nove zdravnike iz tujine praviloma lepo sprejme.«

Razlike tudi v financiranju

Poleg kadrovskih razlik Završnik opozarja tudi na velike razlike v financiranju zdravstva v Sloveniji in Avstriji. 

»Slovenija za zdravstvo nameni približno 6,3 milijarde evrov, Avstrija pa okoli 56 milijard,« pravi Završnik.

Če to preračunamo na prebivalca, je razlika še bolj očitna. »Pri nas to pomeni približno 3,1 milijarde na milijon prebivalcev, v Avstriji pa 5,5 milijarde,« pojasnjuje.

Kljub temu meni, da Slovenija glede na sredstva še vedno zagotavlja razmeroma kakovosten sistem zdravstva.

Več tujih zdravnikov bo postalo stalnica

Na vprašanje, ali lahko pacienti pričakujejo v prihodnje več zdravnikov iz tujine, odgovarja jasno: »Seveda, potrebe so velike.«

Ker domače izobraževanje ne dohaja potreb sistema, bo zaposlovanje zdravnikov iz tujine po njegovih besedah nujen del rešitve tudi v prihodnje.