Martinovanje v Mariboru se danes 11.11. 2024, po treh ogrevalnih dneh, preveša v sklepno fazo. Glavnina dogajanja se iz Koroške ceste in Malečnika zdaj seli na glavno prizorišče zadnjih let, Trg Leona Štuklja, kjer se bo program začel ob 11. uri in 11 minut. Takrat se bodo skozi mestno jedro sprehodili Malečniški brači, 13. mariborska vinska kraljica Maruša Mukenauer in gospodar Najstarejše trte, župan Mestne občine Maribor. Tradicionalni krst mošta je predviden za 13. uro, nato sledi zabava s Friškim kvintetom, skupino Gadi in skupino Orlek, ki bo trajala predvidoma do 21. ure.
Veliko javno martinovanje, kot ga poznamo danes, izhaja prav iz Maribora, od koder se je običaj razširil tudi v druga slovenska mesta. Štajerska prestolnica ostaja za številne ljubitelje vina ob praznovanju sv. Martina priljubljena destinacija, ki jo ob "štajerskem novem letu" preprosto morate obiskati.
Pionir martinovanja v Mariboru je bil Vinag
Ime "štajersko novo leto" se ni prijelo naključno – v Vinagu so bili pionirji organizacije prvih javnih martinovanj v Sloveniji, ki zdaj privabijo tudi do 20 tisoč ljudi. V časih največje priljubljenosti so ljudje na ta dan odšli prej iz službe in "čagali" vse do jutra. Kako smo nekoč nazdravljali in zakaj smo si na Štajerskem tako prilastili praznik vina, nam je povedal mestni viničar Stane Kocutar, velik poznavalec mestnega dogajanja.
Kot je za Maribor24.si pred časom pojasnil Kocutar, se je prvo javno martinovanje na Trgu svobode odvilo 11. novembra 1985 v organizaciji tedanje Zveze zadrug in Vinaga – s ponudbo mladega vina in jedače. Pozneje, 16. novembra 1985, je Turistično društvo Maribor v sodelovanju z Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov pripravilo prvo veliko martinovanje v restavraciji Center. Program se je začel ob 19. uri, sodelovali pa so ansambel Viničarji, pevci Kulturnega društva France Marolt iz Malečnika, povezoval pa ga je upokojeni dramski igralec Jože Zupan. Za kulinarično ponudbo ob izbranih vinih mariborskega vinorodnega okoliša je poskrbelo tedanje Turistično-gostinsko podjetje Pohorje.
Leta 1986 je bilo martinovanje že obogatilo sodelovanje godbe KUD Pošta, Radio Maribor pa je pripravil živo oglašanje s prizorišča. Kocutar meni, da so prav iz dobrih izkušenj prvega splavarskega krsta na Lentu leta 1985 in prvega javnega martinovanja leto kasneje (1987) prerasla prva slovesna trgatev najstarejše trte na Lentu in dve leti zatem prvo veliko javno silvestrovanje na prostem.
Kako so martinovali nekoč?
Martinovanje ima korenine v občutenju poznojesenskega časa, ko so naši predniki napolnili kašče in pripravili zaloge hrane za zimo. Praznik je povezan s cerkveno "zahvalno nedeljo", ko se za letino zahvalimo stvarniku. Kocutar poudarja, da so bili nekoč prazniki skromni, praznovali so jih v družinskem krogu, med sosedi in prijatelji, množičnost pa je prinesel šele čas blaginje.
Pomen martinovanja je povezan s simboliko dneva, ko mošt prehaja v vino. V času, ko so trgatve običajno potekale sredi oktobra, je bil do 11. novembra zaključek alkoholnega vrenja in prvi pretok mošta v vino. God sv. Martina zaznamuje prehod mošta v vino, kar je spremljano s posebnim obredjem, polnim humorja in šal.
Ob obilici okusnih jedi martinovanje ustvarja vzdušje, kjer ljudje uživamo v druženju in radostih življenja. Mestni viničar Kocutar pa nas opozarja, da ob tem pozabljamo na prvotno vodilo praznovanja – hvaležnost za pridelek, za prijatelje, ki so nam pri delu pomagali, in za leto brez ujm.
Na dvorcu Meranovo – začetek sodobnega vinogradništva
V Mariboru je bila trgovina z vinom pomemben dejavnik mestnega razvoja. Kapital iz vinogradništva je prispeval k prostorskemu razvoju mesta. Kot zgodovinsko pričajo številni dokumenti in nagrobniki vinarskih družin na pobreškem pokopališču, je bila vinska trgovina gonilo gospodarskega napredka.
