Danes, 20. oktobra, se spominjamo prvih pisnih omemb mesta Maribor v zgodovinskih listinah. To je dan, ko se ozremo v bogato preteklost štajerske prestolnice in počastimo njeno izjemno zgodbo.

Ob jubileju smo zbrali prelomne dogodke, ki so zaznamovali razvoj mesta in oblikovali njegovo identiteto. Maribor je skozi stoletja rasel, se spreminjal in postal živahno središče kulture, ustvarjalnosti in skupnosti.

V čast mesta ter njegovih prebivalk in prebivalcev je Mestna občina Maribor pripravila pestro praznično dogajanje, ki bo doseglo vrhunec nocoj, ko bo Maribor zaživel v ritmih glasbe na petih koncertih na petih mestnih lokacijah.

Začetki mesta

Pisalo se je leto 1164 – mariborski grad, ki je stal na Piramidi je prvič omenjen v uradni listini pod imenom Castrum Marchburch. Grad je bil postavljen z namenom nadzora vhoda v Dravsko dolino pred vpadi Madžarov.

90 let kasneje, 6. decembra 1254 je Maribor prvič omenjen kot mesto, pred tem je bil omenjen zgolj kot trg. Ker je ozemlje današnjega Maribora takrat spadalo pod frankovsko državo, se je mesto poimenovalo Marburg. Po zmagi Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. v letu 1278, se Maribor prične razvijati in postane dom obrtnikom, trgovcem in vinogradnikom. Mesto dobi obzidje in obrambne stolpe, ki so igrali pomembno vlogo nekaj stoletij kasneje. V 13. stoletju se izoblikuje tudi najstarejši mestni pečat, na katerem je vidna podoba mestnih vrat, obzidje ter spuščajoč ptič z velikim kljunom.

Boj proti zunanjim sovražnikom in boleznim

Leta 1532 je mesto Maribor bilo pred eno izmed največjih prelomnic. Po neuspelem obleganju Dunaja s strani turškega sultana Sulejmana II., se je turška vojska pomikala proti jugu in dosegla Maribor. Kljub številčni premoči in štiridnevnemu obleganju mesta, se meščani Turkom niso uklonili in dovolili prehoda čez Dravo, zato so se le ti odločili ubrati drugo pot proti jugu.

Konec 17.stoletja je Maribor dosegla epidemija pljučne kuge, kar je mnoge občane pognalo v beg iz mesta. Epidemija je pustila katastrofalne posledice – uradno je bilo zabeleženih vsaj 158 smrtnih žrtev, neuradna številka je najbrž še višja. Kot opomin na grozno tragedijo, v letu 1681 mesto Maribor postavi kužno znamenje na Glavnem trgu, ki stoji še danes in velja za eno izmed najbolj obiskanih turističnih točk.

Mariboru se odpre okno v svet

V letu 1836 dobi Maribor po zaslugi Stanka Vraza slovensko ime. V pismu Ljudevitu Gaju, je Vraz sestavil ime iz Mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone Bor (boj). Mesto dobi ime dokončno verzijo imena Maribor leta 1861, po tem ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman izdal pesem Mar i Bor, ki se kasneje uveljavi med Slovenci.

V letu 1846 se mestu Maribor odpre pot v svet, saj se ob otvoritvi železniške proge Gradec – Celje v Maribor pripelje prvi potniški vlak. Prihod železnice in povezava z bližnjim Gradcem, za Maribor pomeni družbeni in kulturni preboj, obenem pa razvoj industrializacije, s katerim je mesto šlo po poti razcveta.

Duhovni in intelektualni razvoj

Škof Anton Martin Slomšek velja za eno izmed največjih osebnosti mesta Maribor iz več razlogov. Poleg duhovnega udejstvovanja, je igral pomembno vlogo tudi kot pisatelj, pesnik in pedagog. V letu 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, s čimer je dodatno podkrepil svoja prizadevanja zediniti Slovence in se upreti germanizaciji.

V letu 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica, kar je pomenilo tudi prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma začetek elektrifikacije Slovenije. Mariborski podjetnik Karl Scherbaum je svojemu parnemu stroju dodal Siemensov dinamo in električno napeljavo s 36 Edisonovimi žarnicami na žarilno nitko in osvetlil svoje stanovanjske in poslovne prostore.

Maribor se mora ponovno boriti proti okupatorjem

Ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 so Nemci želeli obdržati mesto Maribor pod svojo oblastjo, vendar se je temu načrtu uprl general Rudolf Maister, ki je prevzel popolno vojaško oblast nad mestom, nato pa razorožil in razpustil nemško varnostno stražo. Po zaslugi generala Maistra se je velik del štajerskega in koroškega slovenskega ozemlja pripojil slovenski oz. takrat jugoslovanski upravi. V čast herojskim dejanjem, je mesto Maribor poimenovalo Maistrov trg po njem.

V zgodovini Maribora so tudi dogodki, ki mestu niso v čast. Eden takšnih je nenapovedan obisk Adolfa Hitlerja v letu 1941, ko je svet že korakal proti drugi svetovni vojni. Maribor je že padal pod vpliv nacistične propagande, nemška vojska pa je pričela z okupacijo mesta, pri kateri so preganjali vse drugače misleče in plenili trgovine. Obiska Hitlerja se je udeležilo okoli 7 tisoč mariborskih Nemcev, poročali pa so tudi o posameznih akcijah sabotaž. 

[[image_1_article_81888]]

Posebno vez z Mariborom je imel tudi nekdanji predsednik SFRJ, Josip Broz Tito. Po »Bombaškem procesu« leta 1928 je namreč kratek čas prestajal zaporno kazen v Mariboru, po drugi svetovni vojni pa se je zavihtel na sam politični vrh Jugoslavije. Maribor je obiskal štirikrat, med drugim je obiskal tovarno TAM in bil prisoten ob odprtju HE Zlatoličje. Na njegovo bivanje v Mariboru nas še danes opominja muzejsko urejena celica v neposredni bližini nakupovalnega centra Europark.

Športni dogodki, ki ponesejo ime Maribora v svet

Smučarsko tekmovanje v svetovnem prvenstvu pod imenom Zlata lisica, je veljala kot tradicionalna mednarodna smučarska tekma žensk za svetovni pokal. Prva Zlata lisica se je odvijala leta 1964, ko sta bila organizirana dva slaloma pred 5 tisoč gledalci. Zaradi nestanovitnih vremenskih razmer v zadnjih letih, se je tekmovanje dostikrat preselilo v Krajnsko Goro, po tem ko ni bila več uvrščena na koledar tekmovanj, pa je usoda te tradicionalne prireditve negotova.

Leta 1999 je Maribor obiskal papež Janez Pavel II, ki je na območju Betnave privabil kar 200.000 vernikov. Namen obiska je bil beatifikacija oz. proglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega, njegov obisk pa velja enega največjih zborovanj v zgodovini Maribora in Slovenije.   

V istem letu, je mesto Maribor proslavljalo tudi zgodovinsko uvrstitev NK Maribora v elitno evropsko tekmovanje Ligo Prvakov. Uvrstitev je sprožila evforijo v mestu, kakršne do takrat vsaj v nogometnem smislu, še ni bilo. Na podlagi tega uspeha, so se v Mariboru enakega uspeha veselili še v letih 2014 in 2017.

Leto 2012 je bilo pomembno za Maribor tudi v kulturnem smislu, saj je mesto celo leto nosilo naziv Evropske prestolnice kulture. Naziv Evropske prestolnice kulture je mestu prineslo veliko število kulturnih dogodkov, nova sodelovanja v mednarodnem prostoru, istočasno pa zbližalo tako meščane kakor tudi mesta. Naslednje leto je Maribor postal tudi Evropska prestolnica mladih – projekt je zajemal sodelovanje številnih organizacij, ki so priredile delavnice, posvete, seminarje in mednarodne konference, pri katerih so lahko sodelovali mladi.

Leto 2012 so zaznamovale tudi vstaje proti takratnemu županu Francu Kanglerju zaradi nameščanja radarjev proti prehitri vožnji, prav tako pa so mu očitali še druga dejanja povezana s korupcijo. Meščani mesta so vztrajali pri odstopu župana, mirni protesti so se sprevrgli tudi v izgrede. Po 4. organizirani vstaji v decembru, kjer naj bi se zbralo več kot 10.000 ljudi, je župan Kangler naposled odstopil.