Kot so uvodoma izpostavili sodelujoči, izbira štajerske prestolnice za sedež načrtovanega centra ni naključna, saj v mestu že domuje superračunalnik Vega, ki predstavlja osrednjo nacionalno infrastrukturo za razvoj naprednih tehnologij. 

Center za umetno inteligenco v izobraževanju naj bi sicer zagotavljal strokovno in tehnološko podporo za sistematično uvajanje umetne inteligence v vzgojno-izobraževalni sistem, z namenom približati to področje učencem, dijakom in študentom ter okrepiti usposabljanje gospodarstva za učinkovito rabo umetne inteligence. Posvet je bil tako priložnost za razpravo o priložnostih, izzivih in tveganjih uporabe umetne inteligence v izobraževanju, s posebnim poudarkom na etiki, zaupanju in transparentnosti ter izmenjavi dobrih praks med izobraževanjem, raziskovanjem, gospodarstvom in odločevalci.

Maribor izkorišča priložnost za tehnološki preboj

[[image_1_article_85704]]

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se mesto po nekaj težkih obdobjih zdaj ponovno postavlja na noge in beleži rast prebivalstva. Maribor vidi kot univerzitetno središče, ki mora izkoristiti svojo situacijo za privabljanje investicij in zadrževanje strokovnega kadra. Po njegovih besedah je umetna inteligenca tekma, v kateri si mesto želi zmagati, da bi 27.000 prebivalcem, ki se danes vozijo na delo v tujino, zagotovili vrhunske pogoje doma. "Upam, da bo Center za umetno inteligenco poskrbel, da bo to tekma, ki jo bomo zmagali," je poudaril Arsenovič in dodal, da bo za uspeh potrebnega ogromno sodelovanja in ambicioznosti.

Dr. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na ISR, je v svojem predavanju opozoril, da umetna inteligenca ne sme postati orodje za goljufanje, temveč pripomoček, ki ga mladi razumejo in uporabljajo kritično. Po njegovem mnenju je ključno, da se tehnologijo v poslovne procese vpeljuje sistematično, saj človek ostaja tisti, ki je na koncu odgovoren za vse morebitne nepravilnosti. "Moramo se zavedati, da je odgovornost vseh v izobraževanju, da poskrbijo, da bo nova generacija pripravljena na tveganja in bo poskrbela, da se tveganja sploh ne bodo zgodila. Bi pa bilo nesmiselno, da bi bila umetna inteligenca stvar, s katero se mladi soočijo, ko želijo goljufati," je izpostavil.

[[image_2_article_85704]]

Center za umetno inteligenco naj bi dokončali v letošnjem letu

Dr. Žiga Zebec iz Instituta informacijskih znanosti (IZUM) je medtem predstavil delovanje že obstoječega superračunalnika HPC Vega, ki je slovenskim raziskovalcem na voljo brezplačno in omogoča preboje na področjih od molekularne biologije do raziskovanja vesolja. "Imamo 130 zaposlenih, od tega nas je 11 na superračunalniškem oddelku. Začeli smo s 5 osebami," je pokomentiral. Zaradi izjemnega povpraševanja in uspešnih projektov, kot sta napovedovanje morske gladine in prepoznavanje ponaredkov (Deepfake), v Mariboru že raste nov podatkovni center, vreden približno 135 milijonov evrov. Izpostavil je tudi, da bo nova infrastruktura bistveno povečala zmogljivosti in omogočila tesnejšo integracijo umetne inteligence v podjetja in javno upravo.

[[image_3_article_85704]]

Nova zgradba naj bi bila dokončana še letos, s polno strojno opremo pa bo začela delovati sredi prihodnjega leta.  S tem želijo pomagati podjetjem, javni upravi in vsem, ki bi si želeli integrirati umetno inteligenco v strojne procese.

Andrej Tumpej, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), je v nadaljevanju ponazoril razsežnost tehnoloških potreb s podatkom, da bo tretjina proizvodnje ene izmed elektrarn (tiste v Dravogradu) namenjena zgolj napajanju novega superračunalnika. Dodal pa je, da tudi sami v podjetju že zdaj aktivno uporabljajo umetno inteligenco, med drugim so uvedli virtualno sodelavko DEMI, ki zaposlenim pomaga pri spoznavanju zapletenih pravilnikov. Poudaril je, da je uporaba teh tehnologij nujna za optimizacijo diagnostike in vzdrževanja, saj vsaka nepotrebna zaustavitev agregatov pomeni finančno izgubo. "Pomembno je, da bika zgrabimo za roge in nastane potreben center za umetno inteligenco," je bil jasen.

[[image_4_article_85704]]

Umetna inteligenca ne bo nadomestila zaposlenih

Prof. dr. Marjan Krašna s Filozofske fakultete UM pa je za konec opozoril na kompleksnost poučevanja v dobi, ko sistemi, kot je ChatGPT, postajajo osebni pomočniki učencev. Izpostavil je nujnost izobraževanja o etiki, zasebnosti in kritičnem presojanju rezultatov, ki jih podajajo algoritmi. "Potrebno je, da mlade izobražujemo o umetni inteligenci, ne smemo pa pričakovati, da bodo učitelji vse to sami vedeli in delili. Sistemi umetne intelgince so vendarle samo orodja in orodja se je treba naučiti uporabljati. Učeči te sisteme že uporabljajo, zato nima smisla, da jim to prepovemo, ampak raje razložimo," je dejal.

[[image_5_article_85704]]

 "Ljudje napredujemo na način, da klasični kadri potrebujejo dodatna znanja. To so kompetence, ki so v današnjem času potrebne. Umetna inteligenca tako ne bo nadomestila stroke, bo pa povečala njeno moč," se je strinjal tudi mag. Matjaž Merkan iz Štajerske gospodarske zbornice, ki je dodal, da slovenska podjetja potrebujejo kadre z novimi kompetencami za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti na svetovnem trgu. Po njegovih podatkih tehnologije umetne inteligence trenutno uporablja 9% malih podjetij, 17% srednje velikih podjetij in kar 53% velikih podjetij, le-to pa "prinaša večjo produktivnost, skrajša razvojne cikle, povečuje natančnost in zmanjšuje stroške napak," je povzel.

[[image_6_article_85704]]