Mariborska občina si zadnja leta prizadeva postati mesto z bolj trajnostno prometno politiko, pri čemer so vzpostavili več pobud. Nekatere izmed teh so bile sprejete pozitivno, denimo širitev mreže za izposojo koles Mbajk, spet druge pa so v javnosti dvignile veliko prahu. Kaj vse je mestna občina Maribor v zadnjem obdobju postorila, da bi pri občanih in občankah spodbudila trajnostno mobilnost in kaj še načrtuje. 

32 Mbajk postaj, 320 koles, 33 tisoč uporabnikov

Sistem Mbajk, ki je bil zagnan leta 2022, se je hitro izkazal za priljubljen način prevoza med občani in obiskovalci. S kar 1,3 milijona izposoj v manj kot dveh letih in povprečnim časom vožnje 12 minut, je jasno, da je ta pobuda uspešna. Čeprav je sistem priljubljen, je trenutna mreža še vedno relativno omejena na mestno jedro, kar ne ustreza potrebam vseh prebivalcev. Do širitve so kritični predvsem prebivalci Tezna in Pobrežja, ki še vedno čakajo na povezavo svojih mestnih četrti. 

[[image_1_article_70534]]

Sistem deluje po principu širitev postaj v radiju okoli 400 metrov, posledično se postaje povezano širijo izven starega mestnega jedra. Lokacije širitve se izvajajo skladno s predvidenim planom širitve sistema Mbajk, ki za celo mesto predvideva preko 70 izposojevalnic koles. Ob tem na občini še poudarijo, da je postavitev odvisna tudi od partnerjev projekta Mbajk, ki financirajo posamezne lokacije tako se mikro lokacije umeščajo v prostor tudi skladno z njihovimi zahtevami. 

Kot je na otvoritvi zadnje Mbajk postaje Zavarovalnica Sava -Jadranska dejal župan Saša Arsenovič bi lahko še v tem letu na vrsto prišlo območje omenjenih četrti. »Ta postaja je še posebej pomembna, saj daje motivacijo in navdih, da gremo naprej proti Teznu, za katerega potrebujemo še 3 do 4 postaje. Želimo povezati tudi Tezno in Pobrežje. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi spomladi imeli vsaj še šest do sedem postaj, morda še kakšno v tem letu.«

S kolesom v sedmih minutah, peš v sedemnajstih

Že ob lanskem tednu mobilnosti, katerega tema je bila ''Varčne poti'' so na občini izpostavljali prizadevanja, da bi Maribor postalo 15-minutno mesto, kjer bi bile osnovne storitve za prebivalca – delo, šola, zdravstvo, trgovine, kultura, restavracije, pa tudi gibanje in aktivnosti na prostem, na voljo v največ 15 minutah hoje ali vožnje s kolesom. 

Pred kratkim je bila v reviji Nature Cities objavljena nova raziskava, v kateri so preverili, katero izmed več kot 1000 mest po svetu imajo najboljšo dostopnost storitev, je poročal Forbes. Med vključenimi mesti sta tudi Ljubljana in Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da je v osrednji Ljubljani moč doseči osnovne storitve v 14 minutah peš in šestih minutah s kolesom. V centru Maribora pa so storitve dostopne v povprečju s 17 minutami hoje ali sedmimi minutami vožnje s kolesom. »V okviru naših prizadevanj se trudimo še izboljšati kolesarsko infrastrukturo, zlasti z vzpostavitvijo poti od Drave do Piramide brez robnikov, kar bo še dodatno olajšalo premikanje po mestu,« so pred kratkim dejali za naš medij.

Kontroverzna širitev belih con 

Ne moremo pa mimo kritik občanov in občank na širitev belih con v mestu. V zadnjem letu je občina cone plačljivih parkirišč razširila na praktično celoten center mesta, vse v prizadevanjih za urejanje mirujočega prometa. »Mestna občina Maribor se skladno s sprejeto Celostno prometno strategijo že več let ukvarja s področjem mirujočega prometa, ki predstavlja enega od glavnih področji upravljanja prometa pri prehodu v trajnostno mobilnost. Parkirišča upravljamo na način, da mestu predstavljajo čim manj negativen vpliv in da so dejansko namenjena uporabnikom, ko jih potrebujejo in da niso zasedena zaradi dolgotrajnega parkiranja. Vpliva na okolje in zdravje, saj so avtomobili glavni vir emisij toplogrednih plinov v prometu. In nenazadnje ustvarja potrebo po parkiranju, saj zahteva parkirno mesto, ki zaseda omejen prostor. Cilj je, da bo bomo s projekti trajnostne mobilnosti pokrili večji del mesta, kjer želimo spodbujati uporabo okolju prijaznejših oblik prevoza in umirjati motorni promet. Dejstvo je, da se lahko z avtomobilom v eni uri po 3,5 metra širokem pasu prepelje 2.000 oseb, na avtobusu 9.000 in 14.000 s kolesom,« vedno znova poudarjajo na občini.

A s tem pridemo do naslednje problematike. Da bi bilo širjenje plačljivih parkirišč in s tem spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa smiselno, bi morale biti povezave centra z oddaljenimi deli mesta (in tudi navzven) optimalne, kar pa po mnenju mnogih (še vedno) niso. 

Zamik prenove javnega potniškega prometa

Mariborska občina se je reševanja tega lotila s prenovo javnega potniškega prometa. Sicer bi se morali z novimi linijami voziti že ob začetku šolskega leta, a se je, kot mnogi projekti v mestu, tudi ta zamaknil. Zakaj? Ker so v podjetju Marprom ugotovili, da je potrebnega še veliko dela za vzpostavitev digitalizacije sistema, ureditev novih postajališč in prilagoditev samih linij. »Gre za obsežno spremembo v javnem potniškem prometu, ki zahteva nekaj več časa, zato je bil začetek prenove prestavljen na 3. januar 2024«.

[[image_3_article_70534]]

Z optimizacijo linij sicer na občini želijo javni potniški promet približati večini. »V naslednjem letu sledi prenova linij javnega potniškega prometa, saj želimo razviti in izboljšati storitve javnega prevoza ter tako prispevati k razvoju Maribora kot mesta, kjer ljudje za večino poti ne potrebujejo avtomobila, s tem pa tudi učinkovitejše izkoristiti prostor, namenjen ljudem, ne cestnem prometu,« pravijo na občini in ob tem dodajo, da po njihovem mnenju javni potniški promet že zdaj omogoča zelo dobro dostopnost. 

»Izpostavimo tudi dobre rezultate linije G5. Uspešnost zaenkrat še merimo, po začetku študijskega leta pa pričakujemo, da se bo interes za to linijo še povečal, saj ima postajališče neposredno pred univerzitetnim kampusom in študentom ponuja ugodno možnost prevoza do fakultet in ostalih ciljev,« so prepričani na občini. Ob tem so še dodali, da so vožnje avtobusa na liniji G5 tudi pogostejše kot na predhodni liniji 8.

Prihodnost elektrificirana? 

Maribor ima skupno že trinajst električnih avtobusom, linija 6 in linija G5 sta že v celoti elektrificirana prav tako, ima mesto tudi električna vozila Maister. »Vizija je, da polovico voznega parka avtobusov elektrificiramo do leta 2030,« pojasnijo na občini. Za doseganje zadanega cilja so pridobili sofinanciranje s strani Eko sklada v vrednosti 10,5 milijona evrov za nakup 20 električnih avtobusov v naslednjih treh letih

Ob tem smo še preverili, koliko javnih električnih polnilnic stoji na območju Maribora. Teh je skupaj 26, od tega jih je šest v lasti občine, dvanajst od Petrola in osem od Energije plus. Na njih je 52 polnilnih mest, vse pa uporabljajo aplikacijo Easy park parkiraj in polni. Občinske 22 kW AC polnilnice so na Gregorčičevi ulici, pri Vinagovi kleti, na Pohorski ulici, pri Vzpenjači, na Loški ulici, na Preradovičevi ulici in dve na Partizanski cesti pri pošti.

Vzporedno z elektrifikacijo voznega parka pa načrtujejo tudi postavitev novih električnih polnilnic.

Za 'park&ride' zanimanja ni

Če govorimo o parkiriščih, pa moramo omeniti tudi sistem P+R (parkiraj in presedi). Sistem je od nedavnega na razpolago na treh lokacijah v mestu: na ograjenem parkirišču pod Koroškim mostom, kjer je na voljo 55 parkirnih mest, na Koroški cesti – univerzitetni kampus, kjer je na voljo 90 parkirnih mest in na ograjenem parkirišču Magdalena, kjer je 220 parkirnih mest. 

Spomnimo … Parkirišče ob Koroški cesti na robu študentskega kampusa je v začetku leta prešla v belo cono in tako postala plačljiva, od začetka februarja pa je omogočena uporabo po sistemu P+R. Običajni možnosti urnega plačila in mesečnega najema samo parkirnega mesta so namreč dodali še s kombinacijo parkirišča in mesečne vozovnice za mestni avtobusni promet. Cena kombiniranega najema parkirišča P+R je 49 evrov na mesec, kar vključuje tako neomejeno parkiranje kot uporabo mestnih avtobusov. Medtem strošek najema le parkirnega mesta znaša 30 evrov na mesec, cena urne postavke na tem parkirišču pa je 0,60 evra. Sprememba je takrat močno razburila okoliške študente, ki so tu pred tem brezplačno parkirali.

[[image_2_article_70534]]

In kakšno je zanimanje za kombiniran najem parkirišča? »Za nakup paketov P+R za zdaj še ni bilo interesa, ga pa pričakujemo predvsem po prenovi avtobusnih linij in promocijskih aktivnostih, ki jih pripravljamo.«

Še letos priprava nove občinske celostne prometne strategije

»Nove načrte za spodbujanje trajnostne mobilnosti nameravamo oblikovati v sklopu priprave nove občinske celostne prometne strategije, ki se bo pričela pripravljati še letos. V procesu izdelave in aktivnega vključevanja splošne in strokovne javnosti nameravamo z akcijskim načrtom pripraviti konkretne izvedbene predloge, s katerimi bomo zagotavljali optimalne pogoje za izboljšanje trajnostne mobilnosti v mestu. Z dokumentom želimo začrtati strateške kratkoročne in srednjeročne usmeritve za nadaljevanje izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti,« zaključijo na občini.

Maribor ima tako res da jasno začrtano vizijo postati trajnostno naravnano mesto, vendar se zdi, da trenutni ukrepi, čeprav ambiciozni, morda niso dovolj celoviti. Širjenje sistema Mbajk, elektrifikacija avtobusov in novi prostorski koncepti, kot je shared-space, so koraki naprej, vendar se bodo prave spremembe zgodile le, če bodo prebivalci imeli realne in dostopne alternative avtomobilom.