Sogovorniki so na dogodku predstavili ključna izhodišča projekta, njegov pomen za sistem ravnanja z odpadki v Mariboru ter prispevek k zaneslivejši in bolj predvidljivi oskrbi s toploto v okviru sistema daljinskega ogrevanja.
Sežigalnica bi vplivala na stroške ogrevanja
Kot je uvodoma izpostavil župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, je mariborska sežigalnica pomembna tema - tako za Maribor, kot tudi za Slovenijo. Ob tem je dodal, da imamo v Sloveniji en primer delujoče sežigalnice, v Celju, ki ima s tem tudi najnižje stroške ogrevanja.
"Maribor ima daljinsko ogrevanje in je v tem priložnost za cenejše ogrevanje gospodinjstev. Če bi sežigalnica stala bi bila nižja cena ravnanja z odpadki in ogrevanja hkrati," je razložil in ob tem dodal, da so bili uspešni pri prijavi in upa, da bo Maribor, kot drugo največje mesto, del rešitve za celo Slovenijo.
[[image_1_article_85391]]
Mag. Andrej Rihter, direktor JHMB, je v nadaljevanju pojasnil, da ta projekt ni nekaj novega: "Ta projekt ne poteka zadnjih nekaj mesecev, ampak o njem razmišljamo že od leta 2019. Bilo je ogromno narejenega dela, da smo uspeli uspešno oddati razpis."
Novo podjetje bo bdelo nad vsemi fazami izvedbe
Da bi projekt potekal kar se da pregledno in strokovno, je bilo ustanovljeno namensko podjetje EIOM, ki bo bdelo nad vsemi fazami izvedbe.
Čeprav se Slovenija, po podatkih sogovornikov, uvršča v sam vrh Evropske unije po deležu recikliranja, še vedno ne vemo, kam z odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti. Kot so poudarili, nam prav ta člen v Mariboru trenutno manjka. Direktor Snage in podjetja EIOM, dr. Vito Martinčič, je opozoril, da Maribor nima lastne deponije, zato je odvisen od zunanjih prevzemnikov in tujih trgov, ki pa se zapirajo in dviguje cene. "Z lastnim objektom za energijsko izrabo bi Maribor končno vzpostavil celovit sistem, ki bi preprečil kopičenje odpadkov in tveganja za nekontrolirane požare, hkrati pa zagotovil, da se odpadki obdelajo tam, kjer nastanejo," je dodal.
Konec odvisnosti od zemeljskega plina
Red. prof. dr. Niko Samec, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, je ob tem pojasnil, da načrtovani koncept temelji na preverjenih in naprednih tehnologijah, najverjetneje na klasičnem postopku izgorevanja. Poudaril je, da so sodobni stroji podvrženi izjemno strogim okoljskim pregledom in nadzoru emisij. "Tehnologija se nenehno izpopolnjuje, kar omogoča minimalen vpliv na okolje, hkrati pa zagotavlja učinkovito pretvorbo odpadkov v koristno energijo," je razložil.
Poleg reševanja problematike odpadkov projekt prinaša tudi ključne odgovore na energetske izzive mesta. Direktor Energetike Maribor Jože Hebar je izpostavil, da daljinsko ogrevanje nujno potrebuje vir, ki bo dolgoročno vzdržen tako okoljsko kot stroškovno. "Zmanjšali bi uvozno odvisnost, tveganja dviga cen zemeljskega plina in hkrati šli na pot razogličenja. Da odpadke zberemo, obdelamo in uporabimo tam, kjer nastanejo."
[[image_2_article_85391]]
Podpis pogodbe pričakujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta
Postopek pridobivanja koncesije se nadaljuje s pregledom dokumentacije in pogajanji z državo. Podpis pogodbe sogovorniki pričakujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Če bo Maribor uspešen, mora objekt po zakonskih določilih stati v roku sedmih let. Ob tem so sogovorniki omenili, da je lokacija na Taboru (po treh opravljenih revizijah v letu 2024) že potrjena kot najprimernejša.
Martinčič je ob tem razložil, da ocenjena vrednost samega obrata znaša 90,8 milijona evrov, h čemur je treba prišteti še stroške skladišč, ki so ocenjeni na dodatnih 5 do 7 milijonov evrov. Financiranje pa bo temeljilo na lastnih sredstvih in zadolževanju na trgu.
Čeprav Evropska unija več ne namenja sredstev za tovrstne objekte, za razliko od Celja, kjer je bil obrat v celoti sofinanciran z EU sredstvi, mariborska občina zdaj upa na posluh države. "Želimo biti del rešitve in si obetamo, da bo država projekt podprla s subvencijo," je poudaril župan Arsenovič.
