V Maribor danes znova vrača v praznično razpoloženje. Na god svetega Martina bo v središču mesta vrhunec jubilejnega, že 40. martinovanja, praznika, ki ga mnogi domačini imenujejo kar “štajersko novo leto”.

Gre za dogodek, ki ga Mariborčanke in Mariborčani še posebej čutijo za svojega. Prav v Mariboru je namreč nastalo prvo veliko javno martinovanje v Sloveniji, od tod pa se je tradicija praznovanja novega vina razširila še v druga mesta. A kljub vsemu ostaja štajerska prestolnica tista, kjer ima praznik vina najmočnejši pridih – in kamor se ljubitelji žlahtne kapljice vsako leto vračajo.

Od skromnih začetkov do največjega jesenskega praznika

Po besedah Jureta Struca, direktorja Zavoda za turizem Maribor, se je ideja o večjem martinovanju pojavila pred štirimi desetletji. “Prvo praznovanje je bilo skromno, z nekaj ponudniki in manjšim odrom, a z leti je postajalo vse bolj zanimivo – tako za obiskovalce kot za vinogradnike,” pojasnjuje.

Prvo javno martinovanje so v mestu ob Dravi pripravili 11. novembra 1985, ko so na Trgu svobode obiskovalcem ponudili mlado vino in prigrizke. Nekaj dni pozneje, 16. novembra, je Turistično društvo Maribor skupaj z Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov organiziralo še prvo veliko martinovanje v takratni restavraciji Center. Od tam se je tradicija hitro razmahnila in postala del mestne identitete.

Danes, štiri desetletja pozneje, se je mariborsko martinovanje razvilo v enega največjih družbeno-kulturnih dogodkov v Sloveniji, ki Maribor postavlja na evropski zemljevid vinskih in turističnih mest.

Maribor diha v ritmu vina

Letos se praznovanje odvija od petka, 7. novembra, do danes, 11. novembra, in v mesto je že privabilo tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. Letošnje jubilejno martinovanje prinaša bogat program, ki združuje vinsko kulturo, kulinariko in zabavo.

Vrhunec bo danes opoldne na Trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal tradicionalni krst mošta – simbolni trenutek, ko mošt postane vino. Dogajanje bo spremljal pester glasbeni in kulturni program, številne vinske kleti pa bodo predstavile svoje mlado vino.

Zavod za turizem Maribor je dogajanje razširil na več prizorišč: Koroško cesto, Grajski trg in Vinagovo klet, kjer obiskovalce čakajo stojnice s hrano, lokalnimi vini in glasbenimi nastopi. Vinagova klet, ena največjih podzemnih vinskih kleti v Evropi, pa bo ponudila vodene oglede in degustacije.

Vino, tradicija in pridih domačnosti

Da je martinovanje tako priljubljeno, ni presenetljivo. Praznik sv. Martina simbolizira konec vinogradniške sezone in začetek novega obdobja, ko se mošt spremeni v vino – sad vsega letnega truda vinarjev.

“Ko je glavnina trgatve zaključena, se mošt počasi bistri in kliče po prvem pretoku. God svetega Martina označuje trenutek, ko mošt postane vino – in s tem nastopi novo vinarsko leto,” pojasnjuje vinarski poznavalec Stane. Prav ta prelom med delom in praznovanjem, med zemljo in žlahtno kapljico, daje martinovanju poseben čar, ki presega okvire vinske kulture.

Praznik, ki združuje mesto

Martinovanje v Mariboru ni le praznik vina, temveč tudi praznik mesta in njegovih ljudi. Na ulicah se družijo generacije, vinarji iz vse regije pa se predstavljajo obiskovalcem, ki v srčnem vzdušju nazdravljajo jeseni.