Danes je prvi pomladi dan, nekatere znanilce pomladi pa lahko najdemo že januarja. Kot je za nas pojasnila Nina Šajna, profesorica za ekologijo in vodja Katedre za ekologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru, kot znanilce pomladi iz rastlinskega sveta najpogosteje prepoznavamo pritlične zelnate rastline z velikimi in opaznimi cvetovi. Mednje sodijo mali in veliki zvonček, navadni jeglič ali trobentica, črni teloh z velikimi belimi cvetovi imenu navkljub, pomladanski žafran, lapuh in navadna jarica. Manj očitno zacvetijo tudi lesnate grmovne vrste, kot je rumeni dren in navadna leska ter nekatera drevesa, kot so vrba iva, trepetlika in črna jelša. Med znanilci pomladi iz živalskega sveta je svetlo rumen metulj citronček, ki prične letati ob prvih daljših pomladanskih toplih dnevih.
Nekateri znanilci pomladi pokukajo iz zemlje že januarja
Kot je za nas pojasnila Šajna, lahko ponekod že januarja najdemo cveteti črni teloh. Tik za njim ali skoraj sočasno zacveti tudi navadni mali zvonček, od prvih dni februarja do aprila. Sledi mu pomladanski veliki zvonček poimenovan tudi kronica, ki je pogostejši v vlažnejših gozdovih. Na travnikih in morda zelenicah lahko februarja opazimo tudi rumene cvetove trobentic. Ob cestnih robovih, poteh, nabrežjih in vlažnih, tudi gramoznih rastiščih je pogost navadni lapuh.
Kasneje v gozdni podrasti belo zacveti podlesna vetrnica, ki se ji pridružita modrocvetoča dvolistna morska čebulica in navadni jetrnik, ter vijolično cvetoči pasji zob s svojimi vijolično pegastimi listi. Marca zacvetijo tudi vijolični petelinčki. Med drevesi oziroma grmi je najzgodnejša leska, katerih moška socvetja so podolgovate, viseče mačice z veliko peloda, medtem ko so ženska socvetja precej manj opazna. Zgodnje v marcu zacvetijo tudi vrbe, katerih vejice nabirajo pravzaprav pred dejanskim razcvetom socvetij, ko so še ta razvita kot sive, puhaste mačice. Marca zacveti še pred olistanjem tudi rumeni dren.
Zaščiteni so jarica, velikonočnica in pasji zob
Na splošno velja, da so vrste, katerih obstoj je v bližnji prihodnosti v nevarnosti, ogrožene in jih moramo varovati. Nekatere zgodnje spomladanske vrste so takšne in so zato zavarovane. “Zaradi svoje redkosti je zavarovana navadna jarica in zaradi ogroženosti populacij velikonočnica. Obe vrsti imata v Sloveniji zelo omejeno pojavljanje v naravi. Verjetneje je, da bomo jarico opazili kot okrasno rastlino na vrtovih, saj je relativno pogosto sajena,” je pojasnila strokovnjakinja. Zavarovana vrsta je tudi pasji zob, saj gre za občutljivo vrsto, katere lokalne populacije lahko hitro postanejo ogrožene ali izginejo. “Med zavarovanimi vrstami bomo najlažje videli pasji zob, ki ga lahko občudujemo na Mariborskem otoku. Za jarico bo potrebno obiskati Sevnico ali Podsredo, za velikonočnico pa recimo Boč.”
Jarica, Foto: Nina Šajna
Bolje je da rastline fotografiramo, ne nabiramo
Zgodnje spomladansko cvetje požene in zacveti, ko je v naravi še zelo hladno. Zato nabrani cvetovi v ogrevanih prostorih stanovanj ne bodo prav dolgo zdržali. Gre dejansko za rastline, prilagojene na cvetenje v ekstremnih razmerah, katerih večina drugih rastlin ne prenese. Večina namreč raste v gozdovih ali gozdnih robovih in ima zelo kratek čas na voljo, da požene liste, zacveti, se opraši in uspešno plodi, tvori semena, preden se drevesa nad njimi olistajo in jim prestrežejo svetlobo nujno za preživetje. Te rastline cvetijo tudi enkrat samkrat v letu in množično nabiranje cvetov jih lahko zelo hitro zdesetka. “Seveda ne smemo pozabiti, da so cvetovi rastlin namenjeni privabljanju in hranjenju njihovih opraševalcev, ki imajo v zgodnje spomladanskem času zelo malo možnosti najti nadomestno hrano,” je dodala Šajna.
Spoznavanje s spomladanskimi rastlinami naj bo brez nabiranja. Mariborčanov nas je 94.000.
“V današnjem času zavedanja, da lahko vrste izgubimo, se zdi trganje cvetov preživeto. Utrgati cvet ali dva, da si rastlino od bliže pogledamo, da jo poduhamo, se seznanimo z njeno zgradbo, je še sprejemljivo, toda fotografije in posnetki so mnogo trajnejši spomin in s sodobno, dostopno tehnologijo jih hitro in enostavno podelimo tudi s prijatelji,” je pojasnila strokovnjakinja ter dodala, da takšno obnašanje zagotavlja, da se bomo lahko na rastišča vračali vsako pomlad znova občudovati prebujajočo se naravo.
Z leti se pomlad začenja prej
Višje temperature zraka vplivajo na letno rastno obdobje, ki je v osrednji Evropi približno deset dni daljše kot pred sedemdesetimi leti: “To pomeni, da se pomlad prične prej in jesen nastopi kasneje. V Sloveniji se že mnoga desetletja spremljajo zabeležbe prvega cvetenja za mnoge vrste.”
Med znanilci pomladi – torej vrstami, ki cvetijo v tako imenovani predpomladi, Agencija Republike Slovenija za okolje (ARSO) med drugimi spremlja cvetenje malega zvončka, vrbe ive in navadne leske. Po njihovih podatkih je letos mali zvonček na mariborskem Teznu zacvetel 3. februarja, kar deset dni prej kot lani, a tudi dan kasneje kot leta 2020. “Čeprav vidimo veliko variabilnost podatkov med posameznimi leti, pa je za dolgoletno obdobje petih desetletij v Evropi zaznati zgodnejši pričetek cvetenja malega zvončka za približno eno četrtino dneva letno,” je poudarila Šajna.
