Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti  (LPR) je na današnji novinarski konferenci izrazila nasprotovanje sprejetju Strategije razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki naj bi ga obravnavali na današnji seji mariborskega mestnega sveta. Prav tako so proti gradnji sežigalnice in napovedujejo referendum.

"Nam se zdi to popolnoma nesprejemljivo"

"V LPR ves čas zagovarjamo enakomeren in enakopraven razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki mu pa žal drugi mandat Arsenoviča ne sledi," je pojasnila Lidija Mirnik Divjak iz LPR. Strinjajo se, da je dokument GMS 581 potreben, vendar bi do njega lahko prišli po drugačni poti. Strategija mestnih četrti in krajevnih skupnosti v tej obliki ne more biti sprejeta, ker "če je to danes prvo branje, to pomeni, da strategijo v drugem branju lahko spreminjamo le z amandmaji".

Kot ključne razloge za umik navajajo, da se vse mestne četrti s predlogom ne strinjajo oziroma ga niso niti obravnavale, ne podpira ga niti Iniciativa mestni zbor, ki je prispevala predloge, prav tako pa v strategiji ni navedenih možnih ukrepov za povečanje participacije.

"Nam se zdi to popolnoma nesprejemljivo, zato menimo, da je treba ta dokument danes odmakniti z mize, o njem opraviti enomesečno razpravo in se potem odločiti, kako naprej."

Prav tako se s strategijo ne strinja predsednik mestne četrti Studenci, Matej Vodopivec, ki je povedal, da so vsi predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti bili pozvani k dodajanju predlogov in želj, a se situacija na koncu ni odvila tako, kot so pričakovali. Vse bi naj potekalo gladko do zadnjega sestanka, ko so na ministrstvu opozorili na neskladnost dokumenta z zakonodajo. Popravljen oziroma predelan dokument so dobili šele pred osmimi dnevi, zaradi česar so se "počutili zelo izključene".

Zahtevajo odložitev in javnomnenjske raziskave

"Manjka nam jasnost pri volilnem sistemu. Zakon zapoveduje ali voljen sistem ali pa sistem imenovanja, in mi bi radi, da ohranimo voljen sistem. Želimo si, da so takšne stvari v strategiji zapisane", je še dodal Vodopivec. Prav tako je pojasnil, da nekatere mestne četrti delujejo "zaspano", ker ne vidijo nobenih rezultatov in so posledično nekateri posamezniki izgubili voljo do sodelovanja.

Pri listi LPR predlagajo, da se zadeva za en mesec odloži in se vmes izvedejo javnomnenjske raziskave, ki zajemajo vse prebivalce, nato pa bi mestni svetniki to strategijo sprejeli "takšno, kot se bomo dogovorili". Mirnik Divjakova poudarja, da gre pri obstoječem dokumentu v bistvu za centralizacijo odločanja. Obenem se bojijo, da bo sprememba, ki jo prinaša omenjeni dokument, pomenila velik padec volilne udeležbe.

Sporna lokacija sežigalnice, ne toliko sežigalnica sama

Še bolj pereča tema pa je po njihovem mnenju sežigalnica. "Maribor je bil, ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru, pionir krožnega gospodarstva," je dejal Primož Juhart, pogovor o izgradnji sežigalnice pa bi naj pomenil popoln preobrat.  Dodal je, da smo "šli iz najbolj moderne poti v Evropi in v svetu nazaj v prazgodovino".

Nestrinjanje z izgradnjo sežigalnice na omenjeni lokaciji je izrazil tudi predsednik stranke LPR, Stojan Auer. Po njegovih besedah bodo predlagali, da se ta dokument ne sprejme, napovedali pa so tudi referendum, da bi se ljudje o izgradnji lahko odločili sami. Poudaril je še, da jih žalosti, da so, vsaj javno, edini proti, je pa Divjak Mirnikova ob tem dodala, da "Ne bi zacementirala, da so vsi za, mogoče si pa še kdo premisli, saj so vendarle politiki."

 "Mi nismo toliko proti sežigalnici sami, kot proti njeni lokaciji – saj gre konec koncev za urbani del mesta."

Opozarjajo, da je predvidena lokacija sežigalnice na Teznem preblizu stanovanjskim hišam in da bi projekt lahko močno poslabšal kakovost bivanja, znižal cene nepremičnin ter povečal prometno in okoljsko obremenitev. Kritični so tudi do transparentnosti postopka, saj menijo, da je projekt finančno podcenjen in da ni zagotovil o državnem ali evropskem sofinanciranju. Ocenjujejo, da bo zahteval vsaj 100 milijonov evrov in ne zgolj predvidenih 60. Opozarjajo, da gre za potencialno zelo dobičkonosen posel, kjer bi lahko prevladali interesi kapitala nad javnim interesom.