Na območju občine Lovrenc na Pohorju so se v preteklem mesecu ponovno soočili z izzivi v oskrbi s pitno vodo, zlasti ob koncih tedna. Občina je sicer soustanoviteljica Mariborskega vodovoda, vendar ima lastno upravljanje vodovoda preko režijskega obrata. Sistem ima pet vodohranov različnih kapacitet. Ker je bila poraba večja od dobave, je bilo treba vodo iz vodohranov, kjer je je bilo dovolj, prevažati tja, kjer je primanjkovalo. In pri tem so odirali ključno vlogo tamkajšnji gasilci. 

Visoka poraba in suša

Lovrenški župan Marko Rakovnik nam je pojasnil, da je v času povečanih obremenitev sistema, ob zelo nizkih naravnih pritokih in sušnih razmerah prihajalo do padcev nivojev vode v vodohranih ter posledično do izpadov oskrbe. "Zavedamo se pomembnosti nemotene oskrbe s pitno vodo, zato smo sprejeli vrsto nujnih ukrepov, hkrati pa pospešili postopke za dolgoročne sistemske rešitve."

Ob koncih tedna je bila poraba vode v sistemu izjemno visoka, naravni pritoki iz zajetij pa so se zaradi sušnega vremena prepolovili. Pritok iz zajetja Šlaus se je zmanjšal s približno 4,5 l/s na 2 l/s, iz zajetja Vrelenk pa iz 8 l/s na približno 3–4 l/s. Ker del tega pritoka napaja tudi vodohran Hojnik, ki ima majhen volumen, je že manjše nihanje porabe povzročilo izpraznitev in nujne posege.

Na pomoč priskočili gasilci 

Za preprečitev popolnega izpada so v zadnjih koncih tedna večkrat aktivirali gasilce, ki so v sistem dovažali vodo. Poleg tega so vzpostavili dodatno črpanje iz sistema Občine Ruše do PČP Lovrenc, s čimer so zagotovili oskrbo naselij Činžat, Ruta, Puščava, Marles, Rdeči breg, Kovaška cesta in širše okolice. V zadnjih dneh so opravili tudi izpraznitev vodohrana Trjenk, v katerem so zaznali puščanje in ga prvič po desetih letih temeljito pregledali in pripravili na sanacijo. V sistemu poteka stalno spremljanje in testiranje, da se zagotovi stabilnost tudi v primeru še naprej nizkih pritokov.

Kakšno je trenutno stanje?

Po pojasnilih župana je trenutno nivo vodohrana Bitner stabilen, a zaradi še vedno nizkih naravnih pritokov ostajajo v pripravljenosti in bodo po potrebi nadaljevali z dodatnimi prevozi vode. "V prihodnje bomo nadaljevali s spremljanjem nivojev in pritokov iz vodnih zajetij, preverjanjem morebitnih nekontroliranih odvzemov, testiranjem vira pri Vozniški poti, ko bodo izpolnjeni sanitarni pogoji, ter pospešenimi aktivnostmi za usposobitev rezervnih vodnih virov (Lasen, Vrelenk). Hkrati poteka tudi analiza možne dodatne rešitve - prevezava instalacij pri vodohranu Jakob, ki bi v prihodnje omogočila, da v primeru pomanjkanja vode v vodohranu Bitner s črpalkami zagotovimo oskrbo trškega jedra, Ceste vstaje, Vrtne ulice in naselja Gaj."

Omrežje je razvejano in razdrobljeno

Zakaj pa sploh prihaja do težav? Tamkajšnje vodovodno omrežje je razvejano in razdrobljeno. Ker je poselitev na območju Lovrenca razpršena, je napajano iz več manjših naravnih zajetij, ki so močno odvisna od padavin in s tem močno občutljiva na sušne razmere.

Območje Pohorja vključuje predvsem bogato omrežje površinskih voda, kar pa posledično pomeni, da ob manjši količini padavin pride do zmanjšanja pretokov in celo presahnitve virov, kar je skupen izziv vseh pohorskih občin in širše regije Dravske doline.

Začeli z gradnjo novega vodohrana 

Občina Lovrenc na Pohorju sicer že več let sistematično pripravlja in izvaja ključne investicije v vodovodno omrežje, ki bodo dolgoročno zagotovile stabilnost, zanesljivost in zadostne količine pitne vode. Tako se je v začetku oktobra začela gradnja novega vodohrana Cebe, ki bo povečal kapaciteto sistema za +150 m³ pitne vode, zmanjšal vodne izgube, omogočil bolj učinkovito upravljanje sistema ter pomembno prispeval k stabilnosti oskrbe na višjih predelih, zlasti na območju Kumna.

[[image_1_article_82509]]

Služil bo kot osnova za kasnejšo širitvijo omrežja na območja Puščave, Rute in Rdečega brega. Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru zelenega prehoda, izvajalec pa je podjetje Strojne inštalacije Srečko Mumel s.p. Vrednost del znaša približno 540.000 evrov. Vodohran bo umeščen ob obstoječem razbremenilniku na Kumnu, za kmetijo Bunc, na koncu ceste Logi - Cebej.

[[image_2_article_82509]]

[[image_3_article_82509]]

Vključeni tudi v velik regijski projekt

Občina je ob tem vključena tudi v velik regijski projekt DRAVA IV, s katerim se občine Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka že povezujejo v skupni stabilen vodovodni sistem. S projektom bo zagotovljena hidravlična izboljšava, širitev omrežja in izgradnja dodatnih vodarn. Lovrenška občina se omenjenim lokalnim skupnostim v projektu, za katerega si prizadevajo pridobiti tudi kohezijska sredstva, pridružuje skupaj z občino Ribnica na Pohorju. 

Za Lovrenc bi to pomenilo zanesljivejšo oskrbo za Rdeči breg, Recenjak, Kumen in druga višje ležeča območja, povezavo z močnejšim regijskim vodnim virom, dolgoročno rešitev pogostih težav v sušnih obdobjih ter dopolnitev obstoječih investicij: vodohran Cebe, novi vodohran Hojnik in vodohran Dietner. "Z izgradnjo manjkajočih povezav bomo zagotavljali stabilno oskrbo celotne občine – tudi najbolj odmaknjenih in najvišje ležečih predelov."

Zahvala občanom za razumevanje in gasilcem za pomoč 

Župan Marko Rakovnik se ob tej priložnosti občanom zahvaljuje za razumevanje in potrpežljivost. "Zavedamo se, da so prekinitve oskrbe s pitno vodo neprijetne, a ko zmanjka vode, se hitro pokaže, kako krhka je naša predstava udobja in varnosti. Tisto, kar smo jemali kot samoumevno, v hipu postane osnovna skrb. Občina zato ne izvaja le nujnih kratkoročnih ukrepov, temveč aktivno gradi sistemske rešitve, ki bodo naš vodovodni sistem naredile odporen, sodoben in zanesljiv. Skupaj gradimo varno vodo za prihodnost."

Posebno zahvalo namenja gasilcem, ki so ponovno dokazali, da so srce skupnosti. "S svojo požrtvovalnostjo, hitrim odzivom in neprecenljivo pomočjo pri dovažanju vode so omogočili, da je bila oskrba s pitno vodo kljub izzivom zagotovljena za vse občane."