Iztekajoče se leto 2023 v Lovrencu na Pohorju ocenjujejo kot zelo uspešno. Kljub težavam, ki jih je prineslo vreme, so investicijski cikel, zastavljen v proračunu, uspešno izvedli. Tamkajšnji župan Marko Rakovnik pojasnjuje, da projektov ni bilo potrebno ustavljati, niti preusmerjati finančnih sredstev na druga področja. Res je sicer, da so letos ujme lovrenški občini nekoliko prizanesle, kljub temu pa se je sprožilo nekaj srednjih plazov, usadov, na cesti Činžat – Fišer žaga proti Klopnemu Vrhu pa je bilo potrebno cesto zaradi večjega plazu zapreti. “Plaz je ogromnih razsežnosti, nekaj kmetij je odrezanih, zanje smo uredili obvoze. Vsa sredstva, ki jih bomo pridobili od države, bomo namenili za to sanacijo,” pravi župan. Skupno škodo po letošnjem obilnem deževju ocenjujejo na 2 milijona in pol evrov. “Tako visoko škodo nam običajno naredita Radoljna in Slepnica, ki kot hudournika izmenično poplavljata domala vsako leto.”

Opravljenega je bilo veliko

Letošnji največji projekt, ki je v tem trenutku že zaključen in čaka na uporabno dovoljenje, je dozidava zdravstvenega doma. Selitev dejavnosti v nove prostore načrtujejo v prihodnjih nekaj mesecih. Ob tem so zaključili dva odseka Ceste na Kumen v vrednosti milijon in pol evrov, sofinancerska sredstva so uspeli pridobiti iz skladov, namenjenih odpravi posledic ujm v preteklih letih. “Poleg tega smo odprli še gradbišči na Vozniški in Delavski poti, kjer dela izvajamo po časovnici. Izbrali smo še izvajalca za rekonstrukcijo Šolske ulice. Ko smo namreč gradili cesto skozi trško jedro, so kamioni te poti uporabljali za obvoze. Zgodilo se je, da so težki tovornjaki cestišče močno uničili.  Potem pa smo z Direkcijo za infrastrukturo dosegli dogovor, da delno financira obnovo teh ulic.”

Rakovnik je še posebej vesel, da so začeli z izvajanjem projekta Užitni park, s katerim nadgrajujejo obstoječe lokalne zgodbe. Ena takih je lovrenška pajštva, sušilnica sadja, ki velja za kulturno znamenitost kraja. V okviru omenjenega projekta so zemljišče ob pokopališču namenili za nasade različnih sadnih in drugih drevesnih sort ter grmovnic, pa tudi vinske trte. To novo točko za sprehode, na kateri so že izvedli zasaditve, bodo v prihodnje povezali z omenjeno zgodbo sušilnice sadja in še kakšno drugo, območje opremili s tablami ter uredili kotiček za novorojenčke. V prihodnjem letu v neposredni bližini načrtujejo širitev pokopališča, uredili bodo žarni zid in prostor za raztros pepela, ki bo tudi ozelenjen, vzporedno pa bodo rekonstruirali še tamkajšnjo ulico.

Načrtujejo tudi prizidek h gasilskemu domu

Proračun za leto 2024 je že sprejet, v začetku leta ga bodo uskladili z rebalansom. Največji projekt leta 2024 bo rekonstrukcija omenjenih treh ulic, poleg tega pa imajo v naslednjem letu zagotovljen del sredstev za financiranje prizidka h gasilskemu domu. “Urediti moramo dotrajane dele stavbe, ki jo naši gasilci uporabljajo že 70 let, predvsem zmanjkuje prostora za garderobe.”

Pri Manci nastaja drugo občinsko središče

Sicer pa je središče Lovrenca že razsvetljeno. Na tržnični ploščadi Pri Manci so pridobili nov prostor za druženje, tam je ob sobotah na voljo lokalna ponudba. Ploščad izkoriščajo še za druge občasne dogodke, zdaj v decembru je prostor praznično okrašen. V neposredni bližini so zgradili prizidek k zdravstvenemu domu, na drugi strani je zasebni investitor zgradil več stanovanj. Blizu so tudi fitnes na prostem, prireditveni center, kulturni dom. Tam, lahko bi dejali, nastaja drugo manjše središče občine.

Kakšno je življenje v Lovrencu?

Ob koncu Marku Rakovniku zastavimo še eno vprašanje, in sicer, kako je živeti v nekoliko odmaknjeni, a zelo posebni in v decembru gotovo čarobni in zimski občini Lovrenc na Pohorju. Pravi, da je življenje tam res drugačno. Kraj nima močne industrije, ni večjih zaposlovalcev, zato so ljudje navajeni, da dnevno migrirajo. Ko se vrnejo domov, pa kraj zaživi. “Vse imamo na dosegu roke. Posebej bi izpostavil varnost. Zanjo se trudimo tako v prometu kot sicer v življenju. Tako majhni smo, da takoj vidimo, če se v kraju pojavi kak nov človek. Dejansko je pri nas življenje umirjeno, lepo in prijetno, vse, kar se zgodi, pa moramo narediti sami. Mladi se vse bolj odločajo, da ostajajo v Lovrencu. Deli, ki so bili nekdaj nepozidani, so sedaj polni novih hiš. To nas veseli, ni pa še takih skrbi, da bi morali zaradi tega močno krepiti javno infrastrukturo. Prirast ni pozitiven, ostajamo pa na ničli s tem, da se kakšna družina priseli k nam.”