Julijsko neurje v občini Lovrenc na Pohorju je, kot smo poročali, povzročilo veliko škode. Spomnimo, 18. julija popoldne je območje ob potoku Radoljna zajelo neurje z močnimi nalivi. Posledično je Radoljna poplavljala po celi dolžini struge. Popolnoma je zasulo protipoplavno pregrado, narasla voda je odnesla dva mostova, cesta na Kumen je bila v enem delu popolnoma uničena. Preverili smo, kakšno je sedaj stanje ob Radoljni, kako je s sanacijo in popisom škode. Na naša vprašanja so odgovorili v lovrenški občinski upravi.

Kaj konkretno so obsegala interventna dela po neurju, ki jih izvaja koncesionar VGP Drava?

Najnujnejša intervencijska dela, ki jih je prioritetno zagotovil koncesionar VGP Drava, so obsegala predvsem izgradnje suhih kamnitih zložb na najbolj kritičnih delih odnesenih ali poškodovanih brežinah, premet materiala ter ureditev oziroma čiščenje struge oziroma delno tudi zaplavane pregrade. Ostala potrebna dela, ki se nanašajo predvsem na izgradnjo novih oziroma rekonstrukcijo uničenih kamnitih zložb (kamen v betonu), se bodo predvidoma izvajala v sklopu vzdrževalnih del. Upamo, da nekaj že v sklopu vzdrževalnih del letošnjega leta, sicer pa prihodnje leto.

Kakšna je časovnica teh del?

Najnujnejša intervencijska dela, ki so bila potrebna za zagotavljanje osnovne varnosti v področju potokov in so se v glavnem nanašala na dostope ter sočasna intervencijska dela v strugah potokov, so se pričela takoj po neurju in so trajala okoli 3-4 tedne. Z dobrim sodelovanjem z Direkcijo RS za vode v okviru Ministrstva za okolje in prostor ter njihovim koncesionarjem smo uspeli nekaj najnujnejših poškodb sanirati, čaka pa nas seveda še ogromno dela.

Kolikšno škodo je povzročilo neurje?

Popisana in evidentirana ocena škode po neurju je ocenjena na slabe 4 milijone evrov. Ocena zajema evidentirano škodo na občinski infrastrukturi in zemljiščih, gozdno infrastrukturo (gozdne ceste) ter škodo na vodotokih. K temu je treba prišteti še škodo na državni cesti proti Rogli, ki jo je država preko svojega koncesionarja kmalu po neurju sanirala do te mere, da je cesta trenutno prevozna.

Kateri bodo vaši nadaljnji koraki?

Nastala škoda se je pričela popisovati in evidentirati takoj po neurju, in sicer na podlagi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje. Ocenjena škoda je že vnesena v državno aplikacijo AJDA, rok za vnos vlog pa je bil 31.8.2021. Na podlagi oddanih vlog se bo škoda preverjala še s strani regijske komisije, ki bo izvedena v tem mesecu. Na podlagi oddanih vlog bo občina pripravila projektno dokumentacijo za sanacijo posameznih infrastrukturnih objektov ter čim prej pristopila k sanaciji. Predvidoma prihodnje leto pričakujemo poziv s strani MOP-a, Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, k oddaji seznama najnujnejših prioritet ter posledično ustreznega sklepa o dodelitvi namenskih nepovratnih sredstev.

Tak primer je vsekakor izgradnja novega mostu pri Faku, ki ga je neurje odneslo. V tem zaselku na Kumnu je devet gospodinjstev ostalo praktično odrezanih od cestne povezave. Z dobrim medsosedskim sodelovanjem in pomočjo lastnikov zemljišč smo sicer uredili začasen intervencijski dostop, ki pa žal ne omogoča prevoznosti z osebnimi vozili.

Seveda je nekaj škode iz julijskega neurja v naši občini takšne, da na sredstva države ne moremo čakati in smo k sanaciji pristopili takoj. Tak primer je vsekakor izgradnja novega mostu pri Faku, ki ga je neurje odneslo. V tem zaselku na Kumnu je devet gospodinjstev ostalo praktično odrezanih od cestne povezave. Z dobrim medsosedskim sodelovanjem in pomočjo lastnikov zemljišč smo sicer uredili začasen intervencijski dostop, ki pa žal ne omogoča prevoznosti z osebnimi vozili. Občani so si uredili tudi leseno brv, ki jim omogoča peš dostop. Kljub temu smo k sanaciji oziroma novo gradnji mostu nemudoma pristopili in resnično upamo, da bo most postavljen še pred zimo. Za investicijo bomo potrebovali dobrih 200.000 evrov sredstev, ki jih bomo zagotovili s preložitvijo nekaterih drugih načrtovanih občinskih investicij v prihodnje leto.

Drugi primer neodložljive sanacije po neurju je bila tudi vzpostavitev prevoznosti dela občinske ceste, Ceste na Kumen, kjer je potok Plešiščica na več mestih popolnoma odnesel cesto, ki je bila komaj sanirana po predhodnem neurju.

Drugi primer neodložljive sanacije po neurju je bila tudi vzpostavitev prevoznosti dela občinske ceste, Ceste na Kumen, kjer je potok Plešiščica na več mestih popolnoma odnesel cesto, ki je bila komaj sanirana po predhodnem neurju. Tudi tukaj smo kot vzdrževalci ceste pri izvajanju intervencijskih del sodelovali z VGP Drava in poškodbe sanirali do te mere, da je cesta trenutno prevozna. Ker sanacija te škode na omenjeni cesti presega vrednost 500.000 evrov, bomo z deli morali počakati na pomoč države, ki bo, upajmo, prišla čim prej.

Kakšne so dolgoročne rešitve za prizadeto območje, da se tovrstni dogodki ne bi več ponavljali?

Vsi naši potoki imajo status hudournikov in škode se iz leta v leto ponavljajo oziroma so zaradi podnebnih sprememb hujše. Skupaj z Direkcijo RS za vode smo že začeli iskati dolgoročnejše rešitve, ki so predvsem ustrezno varovanje brežin potoka ter izvedba ustreznih kamnitih zložb, da se potok ne bi zajedal v brežino ter nujna gradnja vsaj ene dodatne zaplavne pregrade, ki bi umirjala tok potoka. Pri oblikovanju struge bi morali slediti naravnemu poteku struge in je ne ravnati preveč, saj voda ob nalivih s tem dobi še večjo uničevalno moč. Projektantske rešitve in investicije za takšne posege seveda presegajo klasične letne kvote, ki jih država namenja urejanju potokov, bi pa bile dolgoročno ekonomsko veliko bolj smiselne, saj dosti letnih investicij odnese že eno samo neurje.