Župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik pričakuje, da se bodo po obnovi ceste skozi trško jedro v kraj, kjer je nekoč delovalo evropsko klimatsko zdravilišče, znova začeli vračati turisti. Zanje bo zasebni investitor zgradil hotel s 50-mi posteljami.

Osrednji letošnji projekt v Lovrencu na Pohorju rekonstrukcija ceste skozi trško jedro in izgradnja fekalnega kanala je v polnem teku. Gre za projekt, vreden 3 milijone evrov, ki ga v največji meri sofinancira Direkcija RS za infrastrukturo, o katerem smo že poročali v prispevku FOTO in VIDEO: Največja obnova Lovrenca doslej. Občina nastopa kot sofinancer s skoraj milijonskim deležem pri izgradnji pločnikov, kamnitih zložb, postavitvi cestne razsvetljave in izgradnji meteornega kanala. V celoti financira avtobusna postajališča, parkirišča in izgradnjo vodovoda ter fekalnega kanala, na katerega se bodo priklopila gospodinjstva v trškem jedru. “Občinski delež znaša 700 tisoč evrov, ostala sredstva pa namenjamo dodatnim delom vezanim na vodovodne in kanalizacijske priključke, ki jih v osnovnem projektu ni bilo,” je pojasnil lovrenški župan Marko Rakovnik.

Na novi fekalni kanal želijo priključiti vsa gospodinjstva

Na novi fekalni kanal je potrebno priklopiti vsa gospodinjstva, o čemer se intenzivno pogovarjajo z občani. Nekateri imajo še vedno urejen sistem pretočnih greznic, velika večina pa ima fekalije speljane v star, mešani sistem. “Po novem bodo fekalni in meteorni vodi ločeni. Občanom bomo seveda omogočili določeno prehodno obdobje, v katerem bodo – še pred priključitvijo na novi sistem – na svojih dvoriščih ločili fekalije in meteorne vode.”

Po novem bodo fekalni in meteorni vodi ločeni. Občanom bomo seveda omogočili določeno prehodno obdobje, v katerem bodo – še pred priključitvijo na novi sistem – na svojih dvoriščih ločili fekalije in meteorne vode.

Izvajalca, Cestno podjetje Ptuj in Komunala Slovenske gorice, sta vzpostavila tretje gradbišče, ki se nahaja v neposredni bližini občinske stavbe: “Dela trenutno potekajo na odseku od vhoda v Lovrenc proti občinskemu središču in na drugi strani od zaključka naselja proti centru, izvajalca pa sta odprla še tretje gradbišče v občinskem središču.”

Po končanih delih bodo pridobili 2,2 kilometra urejene ceste skozi občinsko središče

Po končanih delih, predvidoma bo to v poletnih mesecih, bo tako urejene 2,2 km ceste skozi občinsko središče: “Kjer bo le mogoče, bo cestišče nekoliko širše, kot je bilo doslej. Pomembna pridobitev bodo pločniki, tam, kjer bo dovolj prostora, bodo dvostranski. Nova bo cestna razsvetljava, prav tako fekalni in meteorni kanal ter telekomunikacijski vodi. Na novo bomo vzpostavili varne šolske poti, v občinskem jedru se dogovarjamo za nivojsko urejene prehode za pešce, ki bi hkrati služili tudi za umirjanje prometa. Na novozgrajenem cestišču pričakujemo obojestransko označeno kolesarsko pot, a to možnost preučujejo pristojni” je še pojasnil lovrenški župan Marko Rakovnik.

Kjer bo le mogoče, bo cestišče nekoliko širše, kot je bilo doslej. Pomembna pridobitev bodo pločniki, tam, kjer bo dovolj prostora, bodo dvostranski. Nova bo cestna razsvetljava, prav tako fekalni in meteorni kanal ter telekomunikacijski vodi.

Na vprašanje, ali bodo skozi trško jedro vzpostavili cono 30, lovrenški župan odgovarja: »Občani bi verjetno v kratkem času zelo težko pristali na takšna znižanja hitrosti. Če pa se bo pokazalo, da je hitrost problematična, pa bomo naprej uporabili hitrostne ovire, merilnike hitrosti, prav tako opozorila.«

Za drugo fazo rekonstrukcije ceste že izdelana idejna zasnova

S tem pa vlaganj v državne ceste v lovrenški občini še ne bo konec. Za drugo fazo projekta je že izdelana idejna zasnova, ki zajema območje del, ki so bila opravljena na vodovodu in meteorni kanalizaciji v okviru prve faze, ter rekonstrukcijo ceste do mostu čez Dravo. “Želimo, da dela kontinuirano tečejo, zato smo skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo že izdelali projekte, ki morajo biti še odobreni s strani soglasodajalcev, država pa je zanje že zagotovila določena sredstva v proračunu. Ostaja še izziv zadnje faze projekta ureditve državne ceste – vse do Rogle.”

Ker je ta faza časovno odmaknjena, smo se v želji, da območja gostejše poselitve rešimo prednostno, z direkcijo že dogovorili za izdelavo projektne naloge rekonstrukcije ceste do odcepa proti Dešniku.

“Ker je ta faza časovno odmaknjena, smo se v želji, da območja gostejše poselitve rešimo prednostno, z direkcijo že dogovorili za izdelavo projektne naloge rekonstrukcije ceste do odcepa proti Dešniku. Računamo, da bi se dela lahko pričela izvajati v prihodnjem letu,” še dodaja župan.

V okviru tretje faze projekta bodo uredili makadamsko pot proti Rogli

Ker cesta proti Rogli ni urejena, se le redkokdo odloči, da gre na Roglo preko Lovrenca, pravi župan Rakovnik in dodaja, da bodo v prihodnjih letih uredili tudi to makadamsko pot, kar predstavlja  tretjo fazo projekta, v okviru katere bo urejenih zadnjih 12 kilometrov državne ceste. »Zdaj se na tej cesti, ki je tudi precej ozka, pojavljajo vožnji neprijetna rebra, ki nastanejo ob izvozu hlodovine s težkimi tovornjaki, pozimi pa je cestišče obdano z visokimi stenami napluženega snega. Spremeni se v neko vrsto bob stezo. Domačinom cesta ne predstavlja posebne težave, drugače pa je s turisti.”

Zdaj se na tej cesti, ki je tudi precej ozka, pojavljajo vožnji neprijetna rebra, ki nastanejo ob izvozu hlodovine s težkimi tovornjaki, pozimi pa je cestišče obdano z visokimi stenami napluženega snega.

“Sicer je to ena izmed prometnic, ki jo je potrebno prioritetno urediti tudi v okviru skupnega dogovora občin oziroma Partnerstva za Pohorje.”

Večjega osrednjega trga Lovrenc zaenkrat še nima

Osrednjega trga za druženje Lovrenc nima, pravi župan in dodaja, da zanje cesta skozi občinsko središče predstavlja trško jedro. »Ko bo urejena, bomo dobili lepo trško jedro, večjega prostora, kjer bi se zbirali Lovrenčani, pa ni. Najbližje trgu je Križna cerkev, okolica katere pa je zelo prometna. Prostora, ki bi ga lahko namenili lokalnim dogodkom pravzaprav nimamo. Potencialno zapiranje državne ceste predstavlja velik strošek.«

Urejeno bo parkirišče pri banki, do katerega je bil do sedaj dostop urejen s ceste. Po novem bodo parkirna mesta nekoliko dvignjena, teren pa izravnan.

Sicer bodo v okviru rekonstrukcije ceste pridobili tudi nekaj parkirnih mest: »Urejeno bo parkirišče pri banki, do katerega je bil do sedaj dostop urejen s ceste. Po novem bodo parkirna mesta nekoliko dvignjena, teren pa izravnan. Poleg tega bo posodobljeno tudi parkirišče pri farni cerkvi.«

Objekt, v katerem je nekoč delovalo lovrenško klimatsko zdravilišče, je brez lastnika in propada

Z urejeno prometno infrastrukturo bo Lovrenc znova lažje zaživel tudi v turističnem smislu. Kot lahko preberemo v raziskovalni nalogi »Lovrenc, povej mi zgodbo!«, ki so jo pripravili na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju, je k razvoju in evropski prepoznavnosti kraja z več kot 900-letno tradicijo pomembno prispeval Karel Buttner, podjetni trgovec, ki je poslopja stare steklarne preuredil v klimatsko zdravilišče. To pa je gostilo visoke oficirje kraljeve vojske. Leta 1872 je bil penzion Bitner tudi uradno proglašen za evropsko klimatsko zdravilišče.

Objekt, v katerem je nekoč delovalo zdravilišče, je zdaj, ker nima lastnika, v mirovanju in propada. Angažirali smo strokovnjake, da pripeljemo objekt do lastništva, tako da bomo vedeli, s kom se lahko pogovarjamo v nadaljnjih aktivnostih okrog te dvonadstropne stavbe. Ta točka si zasluži ponovno oživitev.

Po drugi svetovni vojni je turistično dejavnost prevzel hotel Jelen, uradno odprtje pa se je zgodilo na silvestrovo leta 1953. Opredeljen je bil kot hotel visoke B kategorije. Večino gostov je gostil v poletnem času, ob vikendih pa so zaslužek prinašali organizirani plesi. Danes je od vsega zgoraj opisanega blišča ostal objekt, ki propada, hotel Jelen je porušen. Nadmorska višina in lovrenška kotlina, v kateri se ni razvila težka industrija, ki bi onesnaževala okolje (lokalno industrijo predstavljata Marlesova proizvodnja montažnih hiš in Tovarna kos in srpov s precej unikatno oz. butično ponudbo orodja), sta dali pogoje za razvoj klimatskega zdravilišča. »Objekt, v katerem je nekoč delovalo zdravilišče, je zdaj, ker nima lastnika, v mirovanju in propada. Angažirali smo strokovnjake, da pripeljemo objekt do lastništva, tako da bomo vedeli, s kom se lahko pogovarjamo v nadaljnjih aktivnostih okrog te dvonadstropne stavbe. Ta točka si zasluži ponovno oživitev.«

Nekdanji penzion Bitner

Lovrenc na Pohorju premore interesne skupine, ki delajo na področju turizma. Osnovna gonilna sila je Turistično društvo Lovrenc na Pohorju, občina pa ob tem daje podporo vsakemu posamezniku z izvedljivimi idejami, ki lovrenški ponudbi dajo dodano vrednost. »Delamo na strategijah in vlagamo sredstva v kompatibilne projekte. Urejamo učne poti, lotili smo se celostne prometne in turistične signalizacije, v okviru participativnega proračuna so bile izglasovane vsebine, ki bodo pomagale k promociji turizma; od postavljanja kolesarskih postojank do označevanja posameznih delov Lovrenca s smernimi tablami. Kmalu bo luč sveta ugledala Lovrenška kuharica. Gre za knjižico receptov tistih jedi, ki jih pripravljamo v našem kraju. Vse jedi niso nujno avtohtone, so pa običajne in prepoznavne v Lovrencu. Pripravljamo vse potrebno za ponatis pravljice o Jezerniku z osveženo grafično podobo in še in še.«

Zasebni investitor želi zgraditi nov hotel z okoli 50-mi posteljami

Župan kot velik turistični potencial omenja Kočo Dobnik, privatno iniciativo v osrčju Pohorskih gozdov, kjer je turistom na voljo več kot 200 let stara brunarica. »Pri nas se boste naužili svežega zraka, miru in ponovno povezali z naravo,« so med drugim zapisali na spletni strani.. »Imamo tudi turistično kmetijo Lipnik, ponudbo apartmajev ekološke kmetije Sadonik pri Kohu in še nekaj manjših nočitvenih kapacitet. Naj povem, da želi zasebni investitor v bližini lokacije, kjer je nekoč stal hotel Jelen, zgraditi nov hotel z okoli 50-mi posteljami. Ta projekt, ki zagotovo predstavlja možnost razvoja širšega turizma v lovrenški občini, je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sicer pa naša ponudba temelji na zelenem, čistem, torej na tem, kar lahko nudijo naši Pohorski gozdovi,” še razlaga lovrenški župan.

Naj povem, da želi zasebni investitor v bližini lokacije, kjer je nekoč stal hotel Jelen, zgraditi nov hotel z okoli 50-mi posteljami. Ta projekt, ki zagotovo predstavlja možnost razvoja širšega turizma v lovrenški občini, je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Ob tem si v lovrenški občini veliko obetajo od Dravske kolesarske poti, na katero navezujejo lokalne kolesarke, imajo pa tudi veliko pohodnih poti, ki nudijo možnost aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Župan Rakovnik pojasnjuje še situacijo glede Lovrenških jezer, ki geografsko ležijo na območju treh občin – Lovrenca, Mislinje in Zreč: »Gre za izletniško točko, ki se bo v prihodnosti zagotovo nekoliko spremenila, saj se na tem območju vzpostavlja regijski park. Posledično bo zato tudi pri Lovrenških jezerih vstop za obiskovalce nekoliko omejen in kontroliran. Za pohodne poti na tistem območju zdaj skrbi Zavod RS za varstvo narave, preko planinskih društev in prostovoljcev pa pomagamo tudi občine. Občina Zreče je v sodelovanju z omenjenim zavodom uspešno pridobila znatna sredstva za obnovo poti v okviru projekta Pohorka