Vladni ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so pri marsikomu spremenili dinamiko družinskega življenja, zato so številni »prisiljeni«, da tudi ves svoj prosti čas preživijo v domačem oziroma družinskem okolju. Kaj o tem pravijo strokovnjaki?

V Sloveniji že nekaj časa vladajo razmere, ki jim še nikoli nismo bila priča. Življenje se je marsikomu spremenilo in se na to situacijo se ni bilo mogoče pripraviti. Vladni ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so precej spremenili dinamiko družinskega življenja, k temu pa je svoje prispevalo še zaprtje veliko podjetij in ustanov zaprlo svoje prostore in mnogi so »prisiljeni«, da tudi ves svoj prosti čas preživijo v domačem oziroma družinskem okolju. Posamezniki in družine se morajo navaditi, da bodo več tednov skupaj za domačimi stenami, kar pa lahko marsikje privede do skrhanja odnosov, celo nasilja.

Težave s predčasnim odpuščanjem iz bolnišnic oseb

Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor (CSD), je povedala, da ne zaznavajo porasta nesoglasij v družini, zaznati tudi ni povečanega nasilja, kar jih veseli.

Marjana Bravc: »Zaznali smo nekaj odpuščanj oseb s psihiatričnimi težavami v domačo oskrbo, kar spravlja sorodnike v stisko in želijo naše ukrepanje.«

»Je pa zaznati nekaj težav v primeru predčasnih odpuščanj iz bolnišnic oseb z različnimi težavami, ki bi potrebovali namestitev v dom za starejše, ali še dodatne pomoči in nego na domu. Zaznali smo nekaj odpuščanj oseb s psihiatričnimi težavami v domačo oskrbo, kar spravlja sorodnike v stisko in želijo naše ukrepanje, kar pa je v teh izrednih razmerah težko,« je pojasnila Bravčeva.

Veliko pa kličejo, tako Bravčeva, prejemniki denarne socialne pomoči, ker jih zanima, kdaj bodo prejeli krizni dodatek oziroma ostale pravice, pravic zaradi epidemije (»korona paket«), ki jih je napovedala vlada.

Marjana Bravc: »Na nas se obračajo starši, ki živijo ločeno zaradi težav pri sporazumevanju glede izvajanja stikov z otroci.«

»Na nas se obračajo starši, ki živijo ločeno zaradi težav pri sporazumevanju glede izvajanja stikov z otroci. Zaznali smo tudi stiske rejnic glede šolskih dejavnosti rejencev. Sprejemamo klice zaradi finančnih stisk, oseb, ki so dobile sklepe na čakanje na delo ali odpovedi delovnih razmerij,« še razloži Bravčeva.

Pogovor med sabo, tudi namizne igre

Urška Križman, psihoanalitična psihoterapevtka in specializantka za psihoterapijo otrok in odraslih, sicer sodelavka Centra za psihoterapijo Maribor, je povedala, da je pomembno je, da ljudje skušamo ohraniti duševni mir v tej množični histeriji, da imamo skrb za osebno zdravje, zračenje prostorov in razkuževanje. »Ljudem priporočam, da naj ne gledajo in berejo cele dneve tem, ki so povezane s korona virusom. Dovolj je, da si ljudje dnevno ogledamo dnevnik,« je dodala Križmanova.

Urška Križman: »Pomembno je, da ljudje skušamo ohraniti duševni mir v tej množični histeriji, da imamo skrb za osebno zdravje, zračenje prostorov in razkuževanje.«

Vsi družinski člani si naj osmislijo vsak dan posebej, dodaja, imajo svojo dnevno rutino od katere ne odstopajo (vstajanje, hrana, pospravljanje, branje, učenje, služba, skrb za telesne vaje, sprehod, meditacija, hobiji, molitev.) »Ni dobro, da ljudje preživimo cel dan na socialnih omrežjih in pred televizijo. Lahko beremo zanimivo in lahkotno knjigo, rešujemo križanke, poslušamo kvalitetno glasbo, rišemo, slikamo, pečemo, kuhamo, pišemo, pojemo igramo na inštrument, se ukvarjamo s hišnimi ljubljenčki, rožami ter se med sabo v družini pogovarjamo in se  igramo namizne igre kot so Človek ne jezi se, Monopoly, karte, Spomin, itd. Pomembno je, da ljudje pazimo na sebe, posebej pa na tiste družinske člane, ki so prestrašeni. Ponudimo jim oporo, dajmo biti resnično z njimi in polno ter ljubeče navzoči. Na sprehode hodimo družinski člani posebej, tako se ločimo drug od drugega in malo zadihajmo,« pojasnjuje in svetuje, da poskusimo tudi z dihalnimi vajami ter sprostitvenimi tehnikami kot je avtogeni trening in telesne vaje (joga, Chi Gong). »Ljudje poskusimo pozitivno razmišljati, stopiti korak nazaj in obvladati svojo jezo. Zavedati se moramo, da bo obdobje koronavirusa mimo, poskusimo najti nekaj pozitivnega iz pandamije, se iz tega nekaj naučiti. Skupaj bomo prebrodili to krizo in svet bo šel spremenjen naprej,« je sklenila Križmanova.

Posebej ranljivi in izpostavljeni so otroci, starostniki in bolni

Jasna Krump, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, ki v teh razmerah s pacienti dela »online«, pravi, da ima vsaka oseba ob čustvenem vznemirjanju znižan prag tolerance in zmanjšano možnost obvladovanja v dani situaciji, kar pomeni, da se lahko družinsko nasilje stopnjuje. »Pred dnevi sem čakala pred lekarno in sta se dva skoraj stepla. Pa imamo vsi čas in vsi bomo prišli na vrsto. Ampak tisti, ki so šibkejši, morajo nekako odreagirati, po domače morajo ‘spraviti ven’,« je pojasnila Krumpova.

Jasna Krump: »Vsaka oseba lahko ima ob čustvenem vznemirjanju znižan prag tolerance in zmanjšano možnost obvladovanja v dani situaciji, kar pomeni, da se lahko družinsko nasilje stopnjuje.«

Posebej ranljivi in izpostavljeni so otroci, starostniki in bolni. »Ob izolaciji se tisti, ki smo malo močnejši, poglobimo v svoje situacije, vzpostavimo kontakt s seboj in smo pozorni do drugih. S tem tudi potrjujemo medosebne odnose,« je dejala Krumpova in dodala, da je kljub temu pomembno, da ima vsaka oseba čas za sebe. »Nismo namreč navajeni, da smo z nekom skupaj 24 ur. Stanovanje mora imeti vsaj ena vrata, da se lahko človek umakne in se ‘muli’. Tudi starši se sedaj počutijo zelo izčrpane, saj otroci ne vedo, kaj bi počeli in je treba poskrbeti zanje, jih aktivirati, pomagati pri šolskih obveznostih in podobnem. Prenekateri dobivajo občutek, da sploh ne dihajo po svoje, ampak se ves čas morajo nečemu prilagajati. Četudi se otroci lažje prilagajo kot starejši, pa za prilagajanje pomeni, da slednje zmorejo osebnostno zreli ljudje,« je razložila Krumpova.

»Če vse novice spremljamo cel dan, smo na koncu nori«

Sogovornica poudarja, da je pomembno načrtovanje, ki naj ne bo preveč dolgoročno. »Ne načrtujemo, kaj bo čez tri mesece, ampak si recimo, da gremo jutri, denimo, na Piramido. Naj bodo načrti konkretni in kratki. Bližnji, predvsem otroci, pri starših tako vidijo, da imajo še vedno nadzor, kljub vsem razmeram. Pomembna je tudi informiranost, in sicer največ dvakrat na dan se seznanimo, koliko je obolelih in kaj se dogaja. Če vse novice spremljamo cel dan, smo na koncu ‘nori’. Treba je biti informiran, a ne več kot dvakrat na dan,« razlaga Krumova.

Jasna Krump: »Stanovanje mora imeti vsaj ena vrata, da se lahko človek umakne in se ‘muli’.«

Pomembna je tudi kakovostna zapolnitev časa, pravi Krumpova: »Ženskam, ki smo v izolaciji, je bistveno lažje, saj imamo skozi kaj za početi. Moškim je težje, a se je treba prilagajati, lahko tudi obiščejo trgovino. Izogibati pa se je treba negativizmu, dramatiziranju, katastrofam. Pomembno je tudi zanimanje za drugega, znati poslušati, govoriti pozitivne stvari, a ne lagati. Še posebej je pomembna glasba, ki nas spravi v alfa stanje in nas sproti.«

Četrtina manj kaznivih dejanj nasilja v družini kot lani

Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, je povedal, da so v letošnjem marcu do vključno 22., obravnavali četrtino manj kaznivih dejanj nasilja v družini, kot v istem obdobju februarja 2020 (podatki so za vso Slovenijo). »Kazniva dejanja zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje so v letošnjem letu, glede na isto obdobje lani, nekoliko v upadu, prav tako tudi kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok,« poudari Šadl

V tem času, ko so ljudje več doma, v krogu najožje družine, lahko to privede tudi do trenj med družinskimi člani.

Miran Šadl: »Policisti tudi v času epidemije virusa COVID-19 dosledno preiskujejo vsa naznanjena in zaznana kazniva dejanja nasilja v družini in izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito žrtev.«

»Policija zato v tem času s preventivnimi ukrepi vzpodbuja strpnost, razumevanje in ničelno toleranco do nasilja, prav tako vzpodbuja vse, da ob zaznavi nasilja, le to prijavijo policiji. Sicer pa policisti tudi v času epidemije virusa COVID-19 dosledno preiskujejo vsa naznanjena in zaznana kazniva dejanja nasilja v družini in izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito žrtev,« zagotavlja Šadl.

Kršitve v zasebnih prostorih

Policisti pa v teh časih vseeno ugotavljajo, dodaja sogovornik, da je zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa manj prekrškov na javnih krajih, javnih prostorih, lokalih, prireditvah in shodih.

Miran Šadl: »Zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa manj prekrškov na javnih krajih, javnih prostorih, lokalih, prireditvah in shodih.«

»Policisti tudi preverjajo kršitve odlokov o zaprtju lokalov in organiziranju prireditev ter prepoved gibanja in zadrževanja v skupinah na javnih krajih. Še vedno pa policisti obravnavajo dogodke, prijave, kršitve v zasebnih prostorih (kot so npr. kršitve nasilja v družini, hrup, kršitve zakona o varstvu javnega redu in miru v zasebnem prostoru), pri čemer prekrški z elementi nasilja v družini v letošnjem marcu primerjalno s preteklim mesecem niso v porastu,« je zaključil Šadl.