Lidija Pliberšek, magistra ekonomskih ved, direktorica z najdaljšim stažem med mariborskimi direktorji občinskih podjetij in prva direktorica Javnega holdinga Maribor. Kako danes, po petih letih delovanja JHMB, gleda nanj in kaj jo najbolj navdušuje pri njenem poklicu?

Ustanovitev JHMB ima posebno mesto v njeni karieri

Letos mineva pet let od ustanovitve Javnega holdinga Maribor, katerega prva direktorica je ravno mag. Lidija Pliberšek. "Zagotovo je razvoj Javnega holdinga v petih letih dosegel mejnik, ki predstavlja že močno vpetost v delovanje mesta, infrastrukturo mesta ter dogajanje mesta na področju tako komunalne sfere kot tudi komplementarnih dejavnosti v tej sferi," pove ob tej priložnosti. Meni, da ima Javni holding močno pozicijo, kar ponazarja tudi njegovo petletno delovanje, gotovo pa še obstajajo priložnosti za izboljšave. "Mislim, da gre holding po tej poti še večjih izboljšav vpetosti v okolje in delovanja ter razvoja infrastrukture na področju celotne komunalne sfere," pojasnjuje.

"Ustanovitev JHMB je zagotovo imela posebno mesto v moji karieri. Nenazadnje sem kot že prej dolgoletna direktorica v gospodarstvu in potem tudi Pogrebnega podjetja imela te izkušnje, tudi z vidika vodenja mednarodne organizacije, v katero je vključenih preko 180 članov iz 100 evropskih mest iz 24 evropskih držav, dovolj nekega znanja, da smo z ekipo uspešno postavili temelje delovanja Javnega holdinga," se spominja samih začetkov Javnega holdinga Maribor.

Kot pravi, so ti temelji bili dovolj dobri, da je razvoj holdinga šel v tej smeri, kjer je danes. "Petletno obdobje je zagotovo tisto obdobje, v katerem je holding pokazal svoje pozitivne učinke, nastal je tim zaposlenih, ki čutijo pripadnost javnemu holdingu, in kadar imaš ekipo pripadnih ljudi, lahko tudi to stvar razvijaš. In jaz mislim, da se v tem smislu tudi podjetje razvija in da je nek učinek tudi že v okolju. Konec koncev gre za določene investicije, ki se sicer ne bi mogle izvajati, določene aktivnosti in dogodke, ki se v mestu ne bi zgodile, v kolikor podjetja ne bi bila povezana v JHMB," dodaja. Na vprašanje, ali se prebivalci mesta dovolj zavedajo pomena JHMB, pa je dejala, da se trend sicer obrača v pozitivno smer, je pa še veliko priložnosti, da bo ta trend dosegel nivo, ki si ga delovanje holdinga zasluži.

[[image_1_article_80343]]

Letos kar s tremi obletnicami in pomembnimi investicijami

"V letošnjem letu Pogrebno podjetje Maribor obeležuje tri pomembne obletnice, ki kažejo na to, da je podjetje vpeto in daje nek pečat okolju, v katerem deluje, hkrati pa predstavlja razvoj samega mesta," pove Pliberškova. V okviru podjetja deluje Cvetličarna Aralija, ki že 70 let postavlja smernice v žarni floristiki - ne samo v našem okolju, temveč tudi v celotnem slovenskem prostoru. Prav tako obeležujejo 40 let Pokopališča Dobrava, ki je posebnost mesta, saj gre za zeleno tratno pokopališče, ki je skozi zgodovino predstavljalo izredno velik odmik od tradicionalne zasnove pokopališč. "Hkrati je s svojim Parkom spomina, ki je posvečen vsem žrtvam vseh vojn na mariborskem območju, tako prve svetovne vojne, druge svetovne vojne in povojnih pobojev; v bistvu takšen prostor, na katerega je mesto lahko ponosno, ker smo z njim presegli delitve in vrednostne sodbe," doda.

Obeležujejo tudi 20 let članstva v Zdruštvu evropsko pomembnih pokopališč, organizaciji, ki predstavlja pokopališče kot pomemben del kulturne dediščine, hkrati pa si iz tega vidika prizadeva predstaviti pokopališča tudi kot turistične točke posameznih mest. Ne samo, da so aktivni člani, so tudi predsedujoči član tega združenja.

Pogrebno podjetje Maribor letos izvaja pomembne investicije. "V teku je širitev pokopališča, prav tako izvedba žarnega zidu, končali smo s fasadnim delom kapele sakralnih objektov na pokopališču, z obnovo mrliških vežic, tudi peta kremacijska peč, ki ni pomembna samo za pogrebno podjetje in mesto, ampak za celotno severovzhodno regijo, je že v teku oziroma izvajanju," pojasnjuje. Prepričana je, da bodo investicije v letošnjem letu tudi uspešno zaključili.

[[image_2_article_80343]]

V Mariboru prezasedenost pokopališč ni in (vsaj še naslednjih 100 let) ne bo problem

Prizadevajo in želijo si, da se Pogrebno podjetje še naprej profelira kot nosilec razvoja pogrebne in pokopališke dejavnosti, ne samo v slovenskem okolju, ampak tudi mednarodno. "Nenazadnje smo že sedaj precej aktivnosti peljali v smislu digitalizacije, smo tudi v fazi investicije digitalnih katastrov," razloži. Gre za posamezne info točke na pokopališčih, imajo tudi razvit mobilni vodič po pokopališču - vsak obiskovalec lahko prenese aplikacijo Artur, ki ga nato vodi skozi vse pomembne mejnike tega prostora, od pomembnih grobnic ter osebnosti do pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v mestu in se ta odsev na nek način vidi na pokopališču.

"V tej smeri bomo tudi nadaljevali, gotovo bomo sledili razvoju nekih tehnologij tudi na področju upepeljevanja. Tudi ta nova investicijska peč predstavlja tehnološko zelo dodelano napravo z majhnim oziroma ničelnim vplivom na okolje in si v tem smislu želimo tudi nadaljnjih investicij."

Marsikje v Sloveniji obstaja problem, saj so pokopališča zasedena in ni možnosti niti širitve, niti dodatnih pokopov. "Mesto Maribor je skozi zgodovino že peljalo te investicije na ta način, da te bojazni ni. V prvi vrsti je pokopališče Pobrežje tisto, ki je staro meščansko pokopališče, kjer se naprej predajajo opuščena nagrobna mesta. Hkrati pa je pokopališče Dobrava bilo zasnovano na ta način, da je rezervirano območje za naslednjih 100 let," pojasnjuje Pliberškova.

Pokopališča naj ostanejo prostor spomina, pa vendarle ne obremenitev za okolje

Pogrebno podjetje Maribor se je 28. avgusta v sklopu 5. obletnice delovanja JHMB predstavilo obiskovalcem ter jim omogočilo, da njihovo delo spoznajo tudi iz drugega zornega kota, saj, kot je dejala Pliberškova: "Veliko našega dela je očem javnosti skrito in se ne zazna kot tako zelo pomembno, pa je zelo pomembno." Ljudem si želijo predstaviti svoje trajnostne prakse, torej, kako želijo, da pokopališča ostajajo nek prostor spomina, pa vendarle ne obremenitev za okolje. V slovenskem prostoru smo glede prižiganja sveč v samem vrhu Evrope, zato želijo pri Pogrebnem podjetju vedno v prvi vrsti izpostaviti, kako zelo pomembno je ločevanje odpadkov.

[[image_3_article_80343]]

"Ločevanje odpadkov je spoštovanje tako do okolja, kot do nas, upravljevcev, ki delamo s temi odpadki, kajti nepravilno ločeni odpadki predstavljajo dodatno obremenitev delovnega procesa in nenazadnje tudi okolja ter posledično večje stroške."

Trajnostno naravnanost so na predstavitvi izpostavili tudi s skrbno izbranimi rastlinami trajnicami. "Predvsem gre za to, da [na grobovih] sadimo rastline, ki jih imajo manjšo potrebo po vodi, torej, ki jih ni treba zalivati in ki so trajnice, se pravi, da jih ne menjujemo vsako leto," pojasnjuje Pliberškova. Obiskovalce so opominjali tudi na možnost prižiga elektronske svečke v spomin svojcem. Mimoidočim so bili na razpolago tudi glede pravnih vprašanj, bili pa so odprti za vse morebitne  pobude.

[[image_4_article_80343]]

Kot je dejala Pliberškova, je njeno delo gotovo svojevrstno ter povezano z močnimi čustvenimi stiskami ljudmi, ki potrebujejo njihove storitve. "Zato gre moje prizadevanje vedno v smislu tega, to je tudi naše poslanstvo, da želimo ljudem odvzeti skrb za organizacijo in izvedbo pogreba, da nam res zaupajo kot instituciji," obrazloži. Pri njenem delu ji največje zadovoljstvo daje delovanje v mednarodnih krogih v okviru Združenja evropsko pomembnih pokopališč. "S sodelavci nam je uspelo, da smo preko svojih aktivnosti in delovanja v Združenju evropsko pomembnih pokopališč dosegli spremembo percepcije ljudi, Mariborčanov, do pokopališča. Prepričana sem, in to razni dogodki in intervjuji z ljudmi kažejo, da pokopališča ne dojemajo več samo kot prostor za pokop umrlih, ampak ga sprejemajo in dojemajo, ker ga seveda infrastrukturno tudi tako opremljamo, tudi kot nek prostor komunikacije, parka in pomembnega dela kulturne dediščine, in da obstaja zavedanje, da je to kulturno dediščino potrebno ohranjat," zaključuje.