Leto 2024 se izteka, zato je čas, da se za trenutek ustavimo in ozremo nazaj. Kaj je to leto prineslo Mariboru? Kakšne spremembe so oblikovale mesto, kaj smo pridobili in kaj morda izgubili? Od novih projektov in infrastrukturnih prenov do dogodkov in izzivov, ki so zaznamovali skupnost, poglejmo, kaj je oblikovalo podobo Maribora v letu 2024. 

Škrbast Lent

Letošnje leto se je začelo na videz obetavno. Po dolgi prenovi polni zapletov je Lent le postal nova mestna promenada. V okviru projekta obnove Lenta, kjer je gradbeno obrtniška dela izvedlo Cestno podjetje Ptuj, so prenovili vodovod, plinovod in meteorno kanalizacijo. Prav tako so uredili vročevod in obnovili okoli 25.000 kvadratnih metrov površin, z enotnim tlakovanjem in osvetlitvijo ter novimi zasaditvami in urbano opremo. 

Projekt Revitalizacija degradiranega območja Lent je sicer letos prejel prestižni naslov  "Naj EU projekt".

Pri novi podobi mariborskega Lenta pa so manjkale le še stopničaste terase, pri kopališču Pristan in pred Hišo Stare trte, za katere je preprosto zmanjkalo sredstev. Te so k sreči zagotovili in ravno v izteku leta pričeli z deli na projektu Ureditev brežin ob reki Dravi. V sklopu del je predvidena ureditev brežin s stopnicami, zasaditvami grmovnic in tudi nekaj dreves. Zaključek del je predviden v letu 2025, so pa nam na občini zagotovili, da bo »vsekakor mogoče prve pomladne dni sedeti na novih stopnicah«.

[[image_5_article_73049]]

Številne spremembe v mestnem potniškem prometu

Začetek leta je bil za mariborsko občino in javna podjetja izjemno pester. Lotili so se namreč težko pričakovane revolucije avtobusnih linij.  Če je takrat kazalo, da se bomo po novih linijah peljali že letos poleti, pa so pristojni naleteli na številne zaplete. Kljub temu, da se je prenova zamaknila v naslednje leto pa je mesto že v tem letu na račun tega pridobilo številne novosti. Delavci podjetja Marprom so namreč pospešeno pripravljali teren in poskrbeli za ustrezno informacijsko opremljenost celotne infrastrukture, po mestu so ''zrasla'' nova avtobusna postajališča, nekatere izmed njih pa že dobivajo nove t.i. zelene nadstrešnice. 

Poleti je z vožnjami že začela nova linja G5 Rotovž, ki povezuje ključne točke Maribora, vključno z Glavnim trgom, Trgom revolucije, Europarkom, UKC Maribor, študentskim kampusom na Gosposvetski ulici in Park & Ride parkiriščem pod Koroškim mostom. 


Če napovedane prenove avtobusnih linij letos še nismo bili deležni, pa je potnike na mariborskih avtobusih v začetku tega meseca pričakala druga velika sprememba. Z novimi čitalniki, ki so jih namestili na vseh avtobusih, so namreč omogočili plačilo vožnje tudi z uporabo plačilne kartice Visa in Matercard. Prav tako je možno plačevanje na pametnih mobilnih telefonih in urah v aplikacijah Google Pay, Apple Pay in Garmin Pay, zapišejo na Marpromu.

Zaprt in ponovno odprt Glavni most

S 1. avgustom se je Glavni most v Mariboru zaradi sanacij zaprl za ves motoriziran promet. Že ob prvi najavi, da se most zapira, so z Mestne občine Maribor sporočili, da po opravljenih delih, most ostaja zaprt vsaj še do konca Evropskega tedna mobilnosti. Pred začetkoma mostu so zrasle opozorilne table, upoštevanje novega prometnega režima, pa so preverjali redarji in mariborski policisti 

Po enomesečnem zaprtju in začetku šolskega leta so na mariborski občini ocenili, da motoriziran promet po mestu kljub zapori teče tekoče, razen občasnih zastojev ob jutranjih in popoldanskih konicah. ''Zastoji, ki so pričakovano nastali na Pobreški ulici, so bili urejeni z daljšimi intervali semaforjev in puščico za zavijanje desno, ki dovoljuje avtomobilom zavijanje kljub rdeči luči na semaforju,'' so pojasnjevali na MOM. Tako so sprejeli odločitev, da se zapora mostu za avtomobilski promet podaljša do 20. oktobra, da se s tem zajame še promet ob začetku študijskega leta.

[[image_1_article_73049]]

Sama zapora nato pa še podaljšanje je v javnosti dvignilo veliko prahu. Slab mesec kasneje je župan Saša Arsenovič naznanil, da most ponovno odpirajo. A s pomembnim sporočilom: »Najprej sem mislil, da radarjev v mestu nikoli več ne sme biti in da bi se raje vozil zraven s kolesom in gledal na števec. Ampak ja, tam bo radar, hitrost pa bo omejena na 30 kilometrov na uro, čeprav smo jo sprva mislili omejiti na 20«.

Mariborska občina je nato napovedala še, da bo radarje postavila tudi drugod po mestu, ki pa jih zaenkrat v mestu še ni.  

Korenite spremembe pri NK Maribor

Tudi v Ljudskem vrtu so se v zadnjem obdobju zgodile pomembne spremembe. Nogometni klub Maribor prvič v svoji zgodovini prejema podporo iz tujega kapitala, pri čemer glavno vlogo igra turški medijski mogotec Acun Ilicali.

O načrtih v Mariboru je Ilicali nedavno dejal: »Jaz nisem poslovnež, vendar obožujem nogomet. Živim za uspehe. Moje sanje so, da NK Maribor postavim na najvišji evropski nivo. Želimo pokazati, da je mogoče z delom, fokusem in srcem priti na najvišji nivo. Srečen sem samo takrat, ko sem uspešen, ne takrat ko ustvarjam dobiček. V NK Maribor bomo vložili več denarja, kot bo potrebno. Glavni cilj je namreč uspeh in uspehi pridejo zgolj z dobrimi naložbami. Želimo investirati v mlade in nadarjene igralce ter v infrastrukturo.«

[[image_3_article_73049]]

Klub pa se je v tem letu razšel s trenerjem Antejem Šimundžo, na njegovo mesto je prišel Boštjan Cesar. A že od začetka je bilo jasno, da to ne bo edini kadrovski premik v Mariboru. Pred dobrima dvema tednoma je namreč mariborski nogometni klub sporočil, da Marko Šuler, ni več njihov športni direktor. Šuler je to vlogo opravljal od leta 2021, skupaj pa je z Mariborom sodeloval deset let.

Vinograd na Piramidi v upravljanju mariborske občine

Vinograd na mariborski Piramidi je bil stoletja pomemben del identitete Maribora, a je v zadnjih letih žal propadal. Vinograd je ostal brez upravitelja ob stečaju družbe Vinag pred desetimi leti. Da bi ga rešili pred propadom, so dela v njem leta 2015 prevzeli lokalni vinarji, povezani v zadrugo Vino Piramida. A se je projekt zaradi dotrajanosti, slabe dostopnosti in strmega terena izkazal za prevelik zalogaj.

[[image_4_article_73049]]

Žalostna zgodba te pomembne točke mesta pa je letos končno dobila preobrat. Mestne nepremičnine so namreč prevzele lastništvo zadruge Vino Piramida, ki naj bi doslej skrbela za te trte, in s tem dobile pravico do obdelave zemljišč, ki so sicer v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. "Mestne nepremičnine so postale lastnik zadruge. S tem je bila ohranjena najemna pogodba, ki jo je imela zadruga, in sedaj bomo v javnem interesu skušali Piramido urediti v muzej na prostem, ki se bo vsebinsko navezoval na Mestni park pod gričem. Tu ne bodo rasle samo trte, ampak tudi medonosne rastline, rože, mogoče stare sorte dreves," je nedavno pojasnil župan Saša Arsenovič.

Projekt namerava izvesti z donacijami podjetij in fizičnih oseb. "Želim si, da bosta veduta in vino, ki bo tam pridelano, ponos celotni regiji," je dejal in ocenil, da bi lahko zgodbo muzeja na prostem pozneje širili še na druge mestne griče, kot sta Mestni hrib in Kalvarija.

Izguba MLM

Letošnje leto pa je bilo za mesto Maribor tudi leto izgub. Ob stoti obletnici poslovanja je v stečaj šla Mariborska livarna Maribor. Ustanovljena je bila v času, ko je bilo Maribor pomembno industrijsko središče, in se je skozi leta razvijala v enega največjih proizvajalcev litoželeznih izdelkov v Sloveniji.

A kot so ob najavi stečajnega postopka povedali v vodstvu, so likvidnostne razmere postajala nevzdržne in neobvladljive, kljub predlaganim ukrepom, ki jih je pripravila uprava, pa svežih likvidnostnih sredstev ni bilo pričakovati - ne od Slovenskega državnega holdinga (SDH) kot lastnika, ne od države, ne od koga tretjega. 

[[image_2_article_73049]]

Okoli 160 od skupaj 308 zaposlenih v propadli Mariborski livarni Maribor (MLM) je tako septembra s strani stečajne upraviteljice prejelo odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Skoraj 150 delavcev pa je še nekaj časa ostalo v tovarni, saj so še dokončavali proizvodnjo za Vibracoustic, zaradi česar so pogodbe o zaposlitvi podaljšali še do konca decembra.

V iskanju rešitev, je SDH mariborski občini ali z njene strani določeni pravni osebi, ki je povezana z njo, ponudil nakup MLM za en evro. Ob tem je bil občini pripravljen zagotoviti tudi do pet milijonov evrov sredstev za nadaljnje delovanje družbe in dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve. A vsi napori, da bi to nekdaj pomembno industrijsko podjetje rešili so bili zaman.