Na mariborski univerzi študirajo poleg slovenskih študentov tudi tuji študenti. Zaradi izrednega stanja, ki je bilo povezano s covidom, so se pogoji prijav in vpisa nekoliko spremenili. Koliko je redno vpisanih tujih študentov in na katere fakultete se jih največ vpisuje, smo povprašali na Univerzo v Mariboru.

Interes za nekatere študijske programe je večji kot za druge

Glede na podatke o vpisanih tujih študentih v študijskem letu 2021/2022 je pri tujcih (državljanih držav nečlanic EU in Slovencih brez slovenskega državljanstva) največji interes za študijske programe Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za turizem, Fakultete za organizacijske vede, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakultete za logistiko in Fakultete za energetiko. Tudi na podiplomskem študiju po številu vpisanih tujih študentov prednjačijo Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Fakulteta za turizem.

Najmanj vpisanih tujcev na dodiplomskih študijskih programih je v študijskem letu 2021/22 študiralo na študijskih programih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za strojništvo in Pedagoške fakultete, najmanj vpisanih tujcev na podiplomskih študijskih programih pa je na Fakulteti za energetiko, Fakulteti za varnostne vede ter na Medicinski, Pedagoški in Pravni fakulteti. “Četudi to ne pomeni, da je interes za študij na teh fakultetah nižji kot kjerkoli drugje, pač pa so s študijskimi programi povezane različne specifike za vključevanje tujih študentov (glejte zadnji odstavek pri tem odgovoru),” so še pojasnili na mariborski univerzi.

Največ vpisanih tujih študentih, ki prihajajo iz držav EU v študijskem letu 2021/2022, je bilo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Filozofski fakulteti, Fakulteti za turizem, Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Ekonomsko-poslovni fakulteti ter na Medicinski fakulteti.

“Podobne trende zasledimo tudi pri podatkih o prijavljenih kandidatih, iz katerih je razvidno, da se največ kandidatov prijavi za študijske programe zgoraj navedenih fakultet (Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za turizem, Fakultete za organizacijske vede, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakultete za logistiko in Fakultete za energetiko), zraven teh pa je bil v preteklih letih velik interes izkazan tudi za študijske programe s področja zdravstva in medicine,” so še dodali.

Pri vseh navedenih podatkih o številu prijavljenih kandidatov ter izkazanem interesu za študij je treba upoštevati tudi število razpisanih vpisnih mest, ki je regulirano s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, ter akreditirane vpisne pogoje na posameznem študijskem programu, ki lahko za vključitev v študij zahtevajo znanje slovenskega jezika na določeni ravni in opravljanje preizkusa posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti.

V času epidemije je za tuje študente bil postopek vpisa poenostavljen

Da bi tujim državljanom olajšali prijavo, so na univerzi v času epidemije poenostavili postopki prijave in priznavanja predhodno pridobljenega znanja, ki potekajo preko portala eVŠ. Prešli se na elektronsko oddajo prijave in dokazil o izpolnjevanju vpisnih pogojev, prav tako pa razen izjemoma ni treba pošiljati originalov spričeval o predhodni izobrazbi. Poenostavljeni postopek pa bo na voljo tudi izven časa epidemije kot redni postopek.

Rokovniki prijavno-sprejemnih postopkov za vpis tujih državljanov okvirno upoštevajo tudi čas pridobitve zaključnih spričeval srednje šole v tujini.

K olajšanju prijave tujih študentov na študij v Sloveniji je prispevala tudi Vlada RS s sprejetjem Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki je začel veljati 18. avgusta 2022. Na podlagi tega Zakona tujim študentom ni več treba izkazovati finančnega stanja oz. je za izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, dovolj pisna izjava študentovih staršev oz. zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija oz. izobraževanja preživljali.

Univerza v Mariboru si je za spremembo tega določila Zakona o tujcih prizadevala že pred uveljavitvijo tega zakona in se aktivno vključevala k razpravam v smislu povzročanja škode tujim študentom ter opozarjala na socialno raznolikost študentov, ki prihajajo z različnih koncev sveta.

Od kod prihaja največ tujih študentov?

Največ redno vpisanih tujih študentov sicer prihaja iz držav Zahodnega Balkana, kar je posledica aktivnih predstavitev tako v živo kakor tudi preko družbenih omrežij v okviru iniciative Study in Slovenia. Aktivna promocija poteka tudi v drugih državah po Evropi in svetu ter na konferencah EAIE, na sejmih in z objavami v revijah, namenjenih maturantom, kar je rezultiralo, da so v študijskem letu 2021/22 v študijskem programe Univerze v Mariboru vpisali slabih 11 odstotkov tujcev.

Poleg redno vpisanih tujih študentov obiskujejo mariborske fakultete tudi erasmus študenti. Številke se vsak semester gibajo med 450 do 500, kar skupaj znese okoli 2.500 študentov letno, ki prihajajo na UM z drugih držav.

“Na Univerzi v Mariboru se zavedamo, da predstavljajo tuji študenti obogatitev za celoten univerzitetni prostor, saj domačim (slovenskim) študentom pa tudi visokošolskim učiteljem približajo svojo kulturo, način razmišljanja in drugačen pogled na svet, kar bistveno prispeva k ustvarjalnosti pri študiju in pridobivanju novih rešitev,” so dejali.