V vročih dnevih, nekateri ljudje ohladitev poiščejo kar v bližnji reki. V preteklosti je bilo kopanje v Dravi na Lentu izjemno priljubljeno. Na desnem bregu so se urejale naravne plaže, kjer so se zbirali domačini in obiskovalci mesta. A reka Drava vzdolž celotne struge, ni registrirana kot kopalna voda.

[[image_1_article_68396]]

Mestna občina Maribor je sicer o možnostih, da se Drava v odseku MO Maribor določi kot kopalna voda v preteklih letih že razmišljala. V letih 2010 – 2011 je tako bilo vodeno spremljanje kakovosti reke Drave glede primernosti in zdravstvene kakovosti reke, z namenom, da se jo uvrsti na seznam kopalnih voda ter se na reki uredi naravno kopališče. A do tega zaenkrat še ni prišlo. 

Na severovzhodu ni registriranih kopalnih voda 

Kopanje v rekah, jezerih in morju sicer ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedano. A na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kopanje priporočajo le tam, kjer pristojni spremljajo kakovost kopalne vode.

V Sloveniji je v skladu s predpisi  izdelan Seznam kopalnih voda, ki določa 48 kopalnih voda, od tega 21 na vodnih telesih morja in 27 na vodnih telesih celinskih voda. Na njih se izvaja spremljanje kakovosti kopalnih voda – terenska opažanja, meritve in mikrobiološka laboratorijska preskušanja. 

Arso je za lažji pregled kopalnih voda pripravil interaktivno karto, ki je na voljo tukaj.

Za določanje kakovosti površinskih kopalnih voda se uporablja Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda. Upravljanje kopalnih voda se nanaša na upravljanje območij površinskih voda na katerih je določen status kopalne vode. 

V okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda se določa seznam kopalnih voda, kopalna sezona, standardi kakovosti za kopalne vode, obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda v kopalni sezoni, obveznost razvrščanja kopalnih voda v razrede kakovosti glede na štiriletne nize podatkov ter pripravo programov za izboljšanje kakovosti kopalne vode, če je kopalna voda slabe kakovosti. 

Spremljanje kakovosti poteka vsakih 14 dni v času kopalne sezone

Zakonodaja obravnava tudi obveznost izvajanja ukrepov upravljanja v kopalni sezoni, zlasti zagotavljanje zgodnjega obveščanja in opozarjanja o dogodkih, ki lahko vplivajo na kakovost kopalne vode, da se pravočasno prepreči izpostavljenost kopalcev morebitnemu onesnaženju.

»Ocena ustreznosti vzorca kopalne vode se podaja na osnovi mikrobioloških parametrov oziroma na osnovi drugih pojavov v kopalnih vodah, ki lahko takoj ali pozneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev, ob neustrezni kakovosti vode pa se kopanje lahko odsvetuje oziroma prepove na osnovi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje,« še pojasnjujejo v laboratoriju, ob tem pa še dodajo, da se ocena stanja kopalne vode podaja na osnovi večletnih povprečij rezultatov analiz vzorcev.

Spremljanje kakovosti vode na območju s statusom kopalnih voda poteka vsakih 14 dni v času kopalne sezone, ki na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. 

Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Kvaliteta vode ni edini razlog 

Pri laboratoriju nam še pojasnijo, da se vzorčenje in analiza na reki Dravi na območju Lenta za namen nadzora kopalne vode naravnega kopališča posledično ne izvajajo, zato tudi niso poznani rezultati analiz. »Glede na to, da je voda javno dobro, kopalci na lastno odgovornost izbirajo lokacijo kopanja, vsekakor pa je potrebno opozoriti na upoštevanje opozoril na lokacijah, kjer je kopanje strogo prepovedano,« še dodajo.

Da je kopanje v Dravi na lastno odgovornost opozorijo tudi pri Mestni občini Maribor: »Reka Drava ne sodi med kopalne vode, zato je vsakršno kopanje na lastno odgovornost, presoja osebne varnosti pa je pogojena s številnimi spremenljivimi dejavniki, kot so naplavine, tok, sezonske oz. vremenske razmere. Vsakršno zadrževanje ob vodi, predvsem ko gre za otroke, zahteva previdnost, vsekakor menimo, da je varnost otrok v prvi meri v domeni staršev«.

Glede primernosti reke Drave za kopanje, smo se obrnili tudi na ekologa dr. Borisa Kolarja, ki uvodoma poudari, da so ideje o kopališču v mestnem jedru stare, vendar so bile te vedno problematične. »Nekoč je bila kvaliteta vode ob nevarnosti rečnega toka razlog za neprimernost takega kopališča, danes pa kvaliteta vode ni glavni razlog, čeprav v reko še vedno odteka kanalizacija. Vonj odpadne vode, ki je ušla nadzoru mestnih načrtovalcev in je na črno speljane v meteorno kanalizacijo, zaznamo na Lentu, kot tudi pod Ruško cesto,« pojasnjuje Kolar.

A kot nadaljuje sogovornik, reka ni primerna za kopanje predvsem zaradi velikega pretoka v poletnih mesecih. Drava je namreč Alpska reka, z največjim pretokom v mesecu juniju, ko se v Alpah tali led. »V poletnih nevihtah je na gladini odplavljen les in debla, kar je zelo nevarno za kopalce. Na večjem delu Lenta ter na nasprotni strani reka nima zalivov, kjer bi bilo mogoče organizirati kopališče. Blagi naklon nabrežine, ki se nadaljuje v reko je podoben, kot je bil pred petdesetimi ali šestdesetimi leti,« pravi Kolar in doda, da bi morali ljudje tudi sami vedeti, da je reka nevarna ni primerna za kopanje. »Če starši ne bodo pazili na otroke, če se bodo objestni najstniki napili in šli na polnočno plavanje, bomo o tem brali v črni kroniki,« še ostro opozori Kolar.