Tisti, ki se kdaj peljete po regionalni cesti od Maribora proti Lenartu, ste gotovo ob vstopu v občino Lenart na hribu opazili mogočni grad Hrastovec. Večina ga povezuje s socialno varstvenim zavodom, ki pod tem imenom tam deluje od leta 2010, leta 1948 je bil v gradu ustanovljen Dom za duševno defektne in mladino. Marsikdo pa ne ve, da gre za enega največjih ohranjenih gradov v Sloveniji, za zidovi katerega se skrivajo številne arhitekturne in druge posebnosti.
[[image_1_article_81762]]
Želja je, da grad povsem izpraznijo do konca prihodnjega leta
Če je bilo v preteklosti v graščini tudi dvesto in več oseb z motnjami v duševnem razvoju, je danes drugače. Vodstvo zavoda si zadnja leta prizadeva, da bi grad izpraznilo, stanovalce pa namestilo v prijaznejše oblike bivanja. Lani so iz lokacije Hrastovec preselili 70 stanovalcev v enote v Lenart. V letošnjem letu pa so zaenkrat premestili 27 oseb iz najzahtevnejših varovanih enot v obnovljene depandanse zunaj gradu. Trenutno v gradu v varovanih enotah ostaja še 25 oseb, ki jih nameravajo preseliti do konca leta. Poleg njih sta v gradu še dva odprta oddelka - eden manjši z 13 osebami in drugi s 24. Za vse že iščejo rešitve, tako da želijo grad do konca prihodnjega leta povsem izprazniti.
Grad je dobil ime po hrastih, ki so včasih prevladovali v okoliških gozdovih. Prvič je bil pisno omenjen leta 1443, na njegovem mestu pa je že leta 1338 stal manjši dvorec s kapelo sv. Ožbolta. V srednjem veku je bil grad v lasti hrastovskih vitezov, nato pa je prešel v roke grofov Herberstein, ki so ga posedovali več stoletij in mu v 18. stoletju dali razkošno baročno podobo s 64 sobami. Velik del grajskega pohištva danes hranijo na Ptujskem gradu. Z gradom je povezana tudi legenda o Agati in Črnem križu pri jezeru Komarnik.
Med drugo svetovno vojno in neposredno po njej je grad odigral tragično vlogo. Maja 1945 je OZNA v njem vzpostavila zbirno taborišče za nasprotnike nove oblasti. Po vojni je bil grad zaplenjen rodbini Herberstein. Leta 1948 je v njem začel delovati dom za osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Grajska kapelica, viteška dvorana in kamnito stopnišče med najbolj ohranjenimi
Aleksander Gungl, od leta 2021 direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, nam pove, da je grad v relativno dobrem stanju, saj so v zadnjih 20 letih obnovili celotno ostrešje oziroma kritino. Grad tako več ne zamaka. Pred tremi leti so obnovili tudi zunanje poročne stopnice iz parka, ki so bile v zelo slabem stanju in bi se sicer porušile. "V načrtu imamo še obnovo zunanjega portala fasade s strani parka. S tem bi bil grad tudi zunaj urejen in statično stabilen."
[[image_5_article_81762]]
Eden od bolj ohranjenih prostorov je grajska kapelica, v kateri so nekdaj potekala bogoslužja, zdaj pa jo uporabljajo kot mrliško vežico do prihoda mrliške službe.
Zagotovo pa veliko pogledov pritegne viteška dvorana, ki je ena najlepših v Sloveniji. Nekateri jo primerjajo z dvorano v gradu v Brežicah. "Kulturniki in umetniki, ki pridejo v te prostore, so pogosto presenečeni, da so se umetnine ohranile v tako dobrem stanju. Verjamem, da bo zdaj, ko se grad postopoma prazni, tudi strokovna javnost imela priložnost raziskovati tiste dele, ki so bili doslej nedostopni. Tako bo grad Hrastovec lahko odkril še marsikatero svojo skrito zgodbo tudi širši javnosti."
Slike so kopije umetniških del z dunajskega cesarskega dvora
V viteški dvorani posebno pozornost pritegnejo slike, ki so povsem avtentične. Gre za slike in freske, ki so kopije umetniških del z dunajskega cesarskega dvora, in imajo zaradi tega visoko vrednost. Takrat so si premožnejši lahko privoščili umetnike različnih rangov - cesar seveda najboljše - drugi pa njihove učence ali posnemovalce.
[[image_2_article_81762]]
Sicer pa je bil v času rodbine Herberstein tako imenovani križni hodnik, ki je povezoval spalni del, kapelico in viteško dvorano, poln umetniških del. Ta so bila tam vse do konca druge svetovne vojne. Po vojni so številna dela izginila, nekaj pa jih je shranjenih v Pokrajinskem muzeju v Mariboru in na Ptuju. "Moja želja je, da bi se po izpraznitvi gradu in njegovi ponovni kulturni oživitvi vsaj del teh umetnin vrnil v Hrastovec."
[[image_3_article_81762]]
Med najbolj ohranjenimi arhitekturnimi elementi na gradu je tudi notranje kamnito stopnišče, ki je še vedno v izvirni obliki. Ohranjene so še štukature v spalnem delu, medtem ko je premično pohištvo večinoma izginilo po vojni. "Res pa je, da je družina Herberstein, ki je tukaj prebivala, je ob selitvi v Gradec s seboj odpeljala večino pohištva in umetnin, ki so danes razstavljene v njihovem dvorcu v Gradcu."
[[image_4_article_81762]]
Grajsko okolje ni najbolj primerno za stanovalce zavoda
Na vprašanje, zakaj grajsko okolje ni najbolj primerno za stanovalce, Gungl odgovori: "Predvsem zaradi varnosti. Grad je zgrajen iz kamna, vendar ima lesene strope in oboke. V primeru požara bi se ogenj hitro razširil, kar bi bilo ob številnih stanovalcih lahko usodno. Danes morajo biti vsi bivalni objekti požarno varni in prilagojeni sodobnim standardom. Poleg tega strategija deinstitucionalizacije predvideva, da bodo od leta 2027 ljudje bivali v manjših enotah - največ šestih oseb v hiši, vključenih v lokalno skupnost. Zato bivanje v gradu dolgoročno ni več mogoče."
Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo razvil tri konceptne rešitve za revitalizacijo gradu in okolice
Ne le kot direktor zavoda, ampak tudi kot domačin, ki živi v bližini, si naš sogovornik želi, da bi grad ponovno zaživel - kot kulturno in turistično središče Slovenskih goric. "Verjamem, da bi Hrastovec lahko postal pravi biser, ki bi pritegnil obiskovalce."
Skupina mentorjev in študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je sicer v okviru projekta RevitLab Hrastovec med letoma 2023 in 2024 razvila tri konceptne rešitve za revitalizacijo gradu Hrastovec in njegove okolice. Projekt je potekal v tesnem sodelovanju z lokalnimi deležniki: Občino Lenart, vodstvom zavoda, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, civilno družbo ter konservatorji ZVKDS.
Prvi pristop, »Med nivoji«, predvideva povezovanje različnih delov gradu ter urejanje dostopa do komercialnih in nekomercialnih prostorov. Obiskovalci bi do gradu dostopali peš, saj bi parkirišča uredili ob njegovem vznožju. Ob tem bi uredili tudi sprehajalne poti okoli jezer, povezane z jezerom Komarnik in Agatino potjo.
Drugi pristop, »Odtisi časa«, obravnava grad kot živi zgodovinski dokument. Različna tlakovanja bi simbolično predstavljala pet ključnih obdobij njegove zgodovine.
Tretji pristop, »Zakaj bi šel okrog, če greš lahko skozi?«, poudarja odprtost gradu in njegovo raznolikost. Posebno pozornost namenja reinterpretaciji odnosa do duševnega zdravja in učinkoviti izrabi prostora. V vseh treh idejah so predvideni tudi prostori za bivanje: hostel ali stanovanja, kavarna ali restavracija, galerije ter prostori za coworking in izobraževanje. Druga in tretja ideja vključujeta še center za samopomoč z dejavnostmi, kot so aromaterapija, bioresonanca in druge oblike alternativne medicine.
[[image_6_article_81762]]
Omenjeni projekt je bil usklajen z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predstavlja dobro osnovo za prihodnje razpise oziroma delovanje. Gungl pove, da je sam predlagal, da bi v gradu uredili hostel: "To mojo idejo so potem tudi upoštevali. Načrtovana je ureditev hostla s približno 50 ležišči, viteška dvorana bi služila kulturnim in protokolarnim dogodkom: porokam, kongresom, izobraževanjem. Spalni del graščakov, kjer so bile do zdaj varovane enote, bi bil namenjen druženju in raznim posvetom. Prostore, ki niso slikarsko okrašeni in v katerih je nekoč bivala služinčad, pa bi namenili lokalnim društvom in organizacijam."
Bazen v kletnih prostorih nekdanje grajske žitnice
Kot zanimivost omenimo, da je za stanovalce v kletnih prostorih nekdanje grajske žitnice urejen rekreacijsko-rehabilitacijski center z bazenom.
Aleksander Gungl ob koncu še doda, da so v zavodu izboljšali tudi energetsko učinkovitost. Pred tremi leti so postavili novo kotlovnico na biomaso, s katero so stroške ogrevanja zmanjšali za 60 odstotkov. "Grad je torej pripravljen, da se mu po izselitvi stanovalcev najde nova vsebina. Upam, da ne bo ostal prazen, saj bi bila to velika škoda. Glede na zanimanje, ki se povečuje, sem prepričan, da ima grad Hrastovec svetlo prihodnost."
