V Lenartu so danes odprli novo bivalno enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki je zasnovana kot varovano naselje devetih hiš, od katerih jih je sedem namenjenih bivanju, ena je namenjena aktivnostim družabništva, delovne terapije in fizioterapije, ena pa podpornim službam. Vrednost investicije znaša dobrih pet milijonov evrov. 70 stanovalcev bodo v nove prostore preselili konec avgusta.
[[image_1_article_65915]]
Dr. Aleš Musar: Današnji dogodek v Lenartu označuje pet pojmov
Častna pokroviteljica dogodka je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril predsedničin soprog dr. Aleš Musar, ki je omenil nekaj pojmov, ki po njegovem označujejo današnji dogodek v Lenartu. Najprej je izpostavil deinstitucionalizacijo, ki je Zavod Hrastovec udejanja že več kot 20 let. Deluje namreč že v osmih občinah in na 13 lokacijah. "Z novo enoto v Lenartu se vsi skupaj bližamo k temu, da stanovalkam in stanovalcem Hrastovca ne zagotavljamo le bivanja v ustanovi, ampak jim dajemo dom." Omenil je še prostovoljstvo, ki je prav tako pomembno za zavod, in besedo zeleno, saj je nova enota lahko vzgled za uporabo naravnih materialov, energetske samooskrbe in neodvisnosti. Četrti pojem je kulturna dediščina v povezavi z gradom Hrastovec, kjer zavod še vedno domuje, peta, po Musarjevem mnenju najpomembnejša beseda, pa je skupnost.
[[image_2_article_65915]]
Vsaka od hiš bo stanovalcem predstavljala dom
Slavnostni nagovor je opravil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je med drugim poudaril, da je odprtje današnje enote korak v pravo smer: "To pomeni, da osebe živijo v manjših enotah, so vpete v skupnost in vsaka izmed teh hiš bo njim predstavljala dom. Verjamem, da si bo tudi kdo iz tujine ogledal to naselje in da bo tudi v prihodnje primer dobre prakse." V nadaljevanju je dodal, da na vladi vztrajno delajo na investicijah in na bivanju oseb v manjših enotah. Sprejeli so 10-letno strategijo za deinstitucionalizacijo na področju socialnega varstva: "Cilj je, da v tem desetletnem obdobju razselimo v manjše bivalne enote okoli tri tisoč stanovalk in stanovalcev." Nove prostore je blagoslovil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
[[image_3_article_65915]]
V Sloveniji je to prvi primer takšne gradnje in oskrbe
Direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl je povedal, da gre za doslej njihovo najsodobnejšo in stanovalcem najbolj prijazno bivalno enoto. "V Sloveniji je to prvi primer takšne gradnje in oskrbe, ki je prilagojena najzahtevnejši negi in uporabnikom z najzahtevnejšimi težavami. Za njih je doslej veljalo, da ne morejo iz Zavoda Hrastovec, iz neke zaščitene enote. Tukaj smo uredili okolje, v katerem lahko izvajamo najzahtevnejšo nego, tudi za ljudi z demenco. Slednji lahko gredo iz hiš in se gibljejo po celotnem območju, čez območje recepcije lahko grejo tudi v lokalno okolje. Pri nas bodo na varnem in bodo zaščiteni."
[[image_6_article_65915]]
V lenarško bivalno enoto bodo preselili stanovalce iz dveh depandans (A in B), ki se nahajata na lokaciji zavoda v Hrastovcu. Gre za stanovalce z negovalnega oddelka, ki so že dolgo v zavodu, veliko od njih jih je na vozičkih, in dementne, za katere bodo vzpostavili verificirani varovani oddelek. "Prvega decembra lani je država sprejela novi zakon o duševnem zdravju, ki za varovane enote omogoča večje število zaposlenih, financiranih s strani zdravstvene zavarovalnice. Računamo, da bi lahko na novi lokaciji z večjim številom kadra lažje poskrbeli za stanovalce brez vpliva na ceno oskrbe," je še pojasnil Gungl.
V Lenartu bodo za stanovalce skrbeli obstoječi zaposleni, dolgoročno pa predvidevajo nekaj novih zaposlitev.
V lenarški bivalni enoti je devet objektov. Eden izmed njih bo tehnične narave in bo namenjen za zaposlene, v njem bodo lekarna, prostor za dokumentacijo in ostali prostori, potrebni za delo. Predstavljal bo vstopno točko v dislocirano enoto. Znotraj enote bo tudi skupni objekt, ki pa bo namenjen dnevnemu dogajanju oziroma druženju, animacijam in za podporne službe, kot so fizioterapija, delavna terapija in podobno. V ostalih, bivalnih objektih bodo stanovalci bivali v eno-in dvoposteljnih sobah, vsaka ima svojo kopalnico. Ker so te večjih dimenzij, imajo status negovalne kopalnice, v katero lahko stanovalce zapeljejo v specialni kopalni kadi na kolesih.
Na strehah so samooskrbne elektrarne, ogrevanje je urejeno s toplotnimi črpalkami.
Razmere v Lenartu bodo bistveno boljše kot v obstoječih depandansah
Vsak od objektov ima štiri dvoposteljne in dve enoposteljni sobi. Gungl doda, da bodo razmere za stanujoče v novi bivalni enoti bistveno boljše kot v obstoječih depandansah: "V depandansah imamo v tri- in štiriposteljnih sobah na enem oddelku 25 ljudi, na novi lokaciji jih bo v eni hiši živelo deset, in to v eno- in dvoposteljnih sobah. V Hrastovcu so tudi manjše kopalnice, ki ne omogočajo zahtevne nege. V Lenartu ima vsaka bivalna hiša svojo razdelilno kuhinjo, svoj dnevni prostor s televizorjem. Vsaka soba ima svojo pokrito teraso, na katero bo mogoče zapeljati tudi električno negovalno posteljo, in še skupno teraso ob dnevnem prostoru, kar je izjema v Sloveniji," našteva prednosti nove enote Aleksander Gungl.
[[image_5_article_65915]]
Po preselitvi 70 stanovalcev v Lenart se bo prvič zgodilo, da bo zunaj lokacije Hrastovec živelo več stanovalcev kot v gradu in okoliških depandansah. Skupno zavod skrbi za okoli 600 stanovalcev. Po preselitvi bo v gradu Hrastovec še vedno ostalo 35 stanovalcev, za bivanje katerih že iščejo ustrezne rešitve, skupno pa jih na lokaciji Hrastovec (v gradu in šestih depandansah v njegovi okolici) ostane še 250.
Vodja nove enote v Lenartu Lidija Kocuvan je dejala, da je najpomembneje to, da se bodo stanovalci preselili v manjše enote, v hiške, v katerih bo bivalo po deset ljudi. "Stanovalce že 20 let selimo z lokacije zavoda v Hrastovcu, s tokratno selitvijo pa bomo res naredili pomemben mejnik. Vsa okolica je prilagojena invalidom. Delo bo tukaj bistveno lažje. Zaposleni so imeli možnost, da se sami odločijo, kdo se bo selil v Lenart. In takšnih je ogromno."
[[image_4_article_65915]]
Vrednost projekta znaša 5 milijonov 29 tisoč evrov brez opreme, ki je strošek Zavoda Hrastovec. Večina opreme bo nove, nekaj je bodo prenesli z dosedanje lokacije. Glavnino sredstev, 4 milijone evrov, zagotavlja državni proračun, milijon je primaknil zavod.
